Pandemija covida-19, ruska invazija na Ukrajino, skokovit dvig cen energije, rekordna inflacija in drugi dejavniki so močno vplivali na plače po vsej Evropi.
Realne plače v evrskem območju so se med začetkom leta 2021 in začetkom leta 2026 znižale za skoraj dva odstotka, vendar je bil vpliv na kupno moč zaposlenih med evropskimi državami zelo različen. Euronews Business je analiziral, kje so plače najbolj zrasle, kje so najbolj padle in zakaj so bile nekatere države izjema. Pandemija covida-19, ruska invazija na Ukrajino, skokovit dvig cen energije, rekordna inflacija in drugi dejavniki so močno vplivali na plače po vsej Evropi.
Zaradi naraščajočih življenjskih stroškov so se milijoni evropskih gospodinjstev znašli pod velikim finančnim pritiskom. V tretjini analiziranih evropskih držav so se realne plače, torej plače, prilagojene inflaciji, v petletnem obdobju do začetka leta 2026 znižale. Katere države so med prvim četrtletjem leta 2021 in prvim četrtletjem leta 2026 zabeležile največji padec realnih plač? Kje so se realne plače najbolj povečale in zakaj so nekatere države kljub splošnemu padcu v evrskem območju predstavljale izjemo? Po poročilu OECD o zaposlenosti za leto 2026, ki zajema 27 evropskih držav, vendar ne vseh članic Evropske unije, so se realne plače v devetih državah med prvim četrtletjem leta 2021 in prvim četrtletjem leta 2026 skupno znižale.
»Na realne plače je tudi v prvem četrtletju leta 2026 še vedno vplivala kriza življenjskih stroškov iz let 2022 in 2023,« je pojasnil Andrea Bassanini, urednik OECD-jevega poročila o zaposlenosti. Največji padec realnih plač je zabeležila Italija, kjer so se znižale za 6,1 odstotka. Sledita Češka s padcem za 5,8 odstotka in Švedska s 4,8 odstotka. Na Danskem so realne plače upadle za 2,1 odstotka, v Španiji za dva odstotka, povprečje evrskega območja pa je znašalo minus 1,8 odstotka.
Manjši padec so zabeležile tudi Slovaška, Finska, Irska in Švica, kjer se je gibal med 0,7 in 1,4 odstotka. V Belgiji so realne plače ostale nespremenjene, Francija in Estonija pa sta zabeležili simbolično rast v višini 0,1 odstotka. Hrvaška v primerjavo realnih plač v OECD-jevem poročilu ni vključena, saj še ni članica OECD. Podatki kažejo, da nominalne plače sicer še naprej rastejo, vendar njihov učinek zmanjšuje ponovno pospeševanje inflacije. Največjo rast realnih plač je zabeležila Turčija, in sicer kar 78,6 odstotka, kljub temu da je inflacija sredi leta 2026 znašala 32 odstotkov.
»Rast realnih plač v Turčiji za 79 odstotkov je matematično pravilna, vendar precenjuje dejansko izboljšanje življenjskega standarda,« opozarjata Richard Grieveson in Meryem Gökten z Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije. Madžarska je z rastjo realnih plač za 29,8 odstotka na drugem mestu in predstavlja svojevrstno izjemo znotraj Evropske unije. Na Poljskem so se realne plače povečale za 16,5 odstotka. Vse tri vodilne države so zunaj evrskega območja.
Med državami evrskega območja je največjo rast realnih plač dosegla Litva, in sicer 14,8 odstotka. Nobena druga članica ni zabeležila dvomestne rasti. Sledijo Latvija s 7,4 odstotka, Slovenija s 6,6 odstotka, Portugalska s 5,6 odstotka, Grčija s 4,7 odstotka in Luksemburg s 4,1 odstotka.