Prihodnost so si nekoč predstavljali kot utopijo, polno tehnologije, ki lajša življenje. Danes vse bolj spominja na distopične vizije – svet, v katerem roboti delajo v temi, medtem ko na milijone ljudi ostaja brezposelnih.
Stavba v okrožju Changping, severno od Pekinga, je videti kot le še ena od šestih milijonov tovarn, ki svet ves čas oskrbujejo s potrošniško elektroniko. Toda dogajanje za njenimi zidovi vzbuja precej nelagodno vizijo prihodnosti dela.
V tej tovarni ni ljudi. Luči so ugasnjene, a ne zato, da bi prihranili pri računih za elektriko, ampak ker delavci ne potrebujejo razsvetljave – ker niso ljudje.
Xiaomi, kitajski tehnološki velikan, je lani lansiral popolnoma avtomatizirano proizvodno linijo, ki jo poganja umetna inteligenca, znano tudi kot 'temna tovarna'. Dela brez premora, brez utrujenosti, brez napake – brez živega človeka.
Stroji prevzemajo oblast
Avtomatizacija v industriji ni nov pojav. Roboti že desetletja sestavljajo avtomobile in elektroniko, a nov model proizvodnje – kjer človekovo posredovanje postane popolnoma odveč – postavlja nova vprašanja o prihodnosti zaposlovanja.
Xiaomijeva tovarna proizvede en pametni telefon vsako sekundo, natančno in v popolni temi. Algoritmi upravljajo vsak segment delovanja, analizirajo podatke v realnem času in optimizirajo proizvodni proces hitreje, kot bi lahko ekipa inženirjev.
Tovarniški sistem komunicira v realnem času, se sam prilagaja za optimalno učinkovitost in zmanjšuje napake. Interno razvita orodja AI spremljajo proizvodnjo v živo in zaznavajo morebitne težave, preden te sploh lahko postanejo napake.
Tudi odstranjevanje prahu je popolnoma avtomatizirano, kar odpravlja potrebo po čiščenju in vzdrževanju.
Xiaomi je v to 81.000 kvadratnih metrov veliko tovarno vložil 2,4 milijarde juanov (približno 330 milijonov dolarjev ali 300 milijonov evrov), njena letna zmogljivost pa je 10 milijonov naprav.
Pričakuje se, da bosta preklopna telefona MIX Fold 4 in MIX Flip ustvarjena tukaj, hkrati pa bosta postavila standard za prihodnost svetovne industrijske proizvodnje.
Industrijci po vsem svetu že delajo prve korake k popolni avtomatizaciji proizvodnje.
Japonska tovarna Fanuc že proizvaja robote, ki sestavljajo nove robote – brez človeškega nadzora. Siemens v Ambergu je v proizvodnjo uvedel sistem z '99,99-odstotno natančnostjo', medtem ko si Tesla Elona Muska prizadeva narediti Gigafactory popolnoma avtonomno.
Distopija ali priložnost?
Za lastnike kapitala je računica jasna: znižanje stroškov, odprava človeških napak in stalna proizvodnja. Roboti ne kličejo bolniških, ne stavkajo ali vzamejo dopusta. V takem sistemu se dobiček poveča, človeški faktor pa izgine.
Podatki iz poročila Svetovnega gospodarskega foruma Future of Work 2024 napovedujejo, da se bo zaradi umetne inteligence v naslednjih petih letih spremenilo stanje 23 odstotkov delovnih mest. Od 673 milijonov delovnih mest, analiziranih v študiji, naj bi se 69 milijonov območij povečalo, medtem ko bo 83 milijonov delovnih mest izginilo.
Obenem ocenjujejo, da bo do leta 2027 avtomatiziranih 42 odstotkov poslovnih opravil, 44 odstotkov zaposlenih pa bo potrebovalo dodatno usposabljanje za prilagoditev.
Vprašanje, ki ostaja odprto, je – ali je svet pripravljen na ta preobrat?
Tehnološki optimisti trdijo, da bodo nova delovna mesta nastajala – a pod kakšnimi pogoji? Bo lahko nekdo, ki je celo življenje delal v proizvodnji, postal IT strokovnjak za vzdrževanje avtomatiziranih sistemov? Ali so se vlade pripravljene odzvati na ta prehod?
Kdo ostaja na robu?
Izguba služb ni edina težava. Avtomatizirane tovarne so odvisne od zapletenih programskih sistemov, zaradi česar so ranljive za kibernetske napade in okvare, ki bi lahko paralizirale globalne dobavne verige. Hkrati brez dela ostaja cela plast družbe, ki je desetletja tvorila hrbtenico industrijskih držav.
Po mnenju 'YourStory.com' temne tovarne prinašajo nedvomne prednosti, vendar njihova vse večja razširjenost postavlja vprašanja o dolgoročni potrebnosti delovne sile.
Temelj uspešne prihodnosti je v doseganju ravnovesja med avtomatizacijo in človeškim strokovnim znanjem, ki tehnologiji omogoča povečanje produktivnosti, hkrati pa ustvarja nove priložnosti na nenehno razvijajočem se trgu dela.
AI kot nova oboroževalna tekma?
Strokovnjaki vse pogosteje vlečejo vzporednice med sedanjim razvojem umetne inteligence in jedrsko oboroževalno tekmo v 20. stoletju.
Max Tegmark, eden vodilnih znanstvenikov na področju umetne inteligence, je nedavno opozoril, da ko umetne inteligence ne bo več mogoče razlikovati od človeške – torej prestane Turingov test –, obstaja resna nevarnost, da je ne bomo mogli več nadzorovati.
ZN so lani sprožili pobudo za globalno upravljanje umetne inteligence, pri čemer ugotavljajo, da je trenutni razvoj preveč kaotičen in nereguliran. Skupina 40 tehnoloških in pravnih strokovnjakov je opozorila, da so lahko posledice nepredvidljive, če globalno soglasje ne bo doseženo pravočasno.
Svet se hitro premika proti točki brez vrnitve, saj sta moč in kapital skoncentrirana v rokah nekaj tehnoloških voditeljev. Medtem ko nekateri opozarjajo na 'nočno moro', ki nas čaka, se drugi sprašujejo – ali je prepozno, da bi ta proces ustavili?
Povzeto po Jutarnji in drugih virih.
