Ko nekoga ignoriramo, se delamo, kot da ga ni. Kar je zelo pogosto v partnerstvu, kajne? No, pa tudi nekateri nezreli starši mislijo, da dobro vzgajajo svoje otroke, ko jih ignorirajo ob nečem, kar staršem ni po volji.
Mimogrede, takšni vzgojni prijemi so seveda izjemno uničevalni za zdrav in kakovosten odnos med staršem in otrokom, zaupanje otroka do starša se počasi uničuje in potem se ostareli starši sprašujejo, kje za vraga je šlo narobe, ko jih odrasli otroci nič več ne spoštujejo.
Da se vrnem k ignoranci kot enemu od orodij, s katerimi se kaznuje ali maščuje ljubi osebi. Raziskovalci, ki so se ukvarjali z vedenjem primatov, v našem primeru goril, so ugotovili, da je največja kazen za posameznega člana goriljega tropa ignoranca, torej je sankcija za nedovoljeno vedenje tako rekoč njegova likvidacija. Ker primati preživijo le v tropu, v okviru katerega negujejo drug drugega in skrbijo za podmladek, alfa samec krdela (poglavar) vsako kršenje takšnih zakonitosti obsoja na ignoranco. Ker tako izgnani posamezniki ne zmorejo preživeti sami, se jih z ignoranco obsodi na smrt.
Kako pa je to pri nas, baje razvitih bitjih, ki vse želimo nadzorovati, imeti pod kontrolo, vse si hočemo razložiti z umom in le malo živimo v skladu z notranjimi potrebami, željami in pričakovanji?
Ali s tem kaj rešimo? Kam to vodi? Kaj to pomeni za naš odnos?
Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Preberite več na Aktivni.si