Vse to je razglašeno za rakotvorno, pa to še vedno jemo

Na podlagi epidemioloških raziskav se zdi, da se je trend porasta rakavih obolenj začel že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je poročal BBC. 

Ena študija je pokazala, da se je globalna pojavnost zgodnjega raka med letoma 1990 in 2019 povečala za 79 %, pri čemer se je število z rakom povezanih smrti pri mlajših ljudeh v istem obdobju povečalo za kar 29 %.

Zato tudi je tako pomembno vedeti, kaj vse je rakotvornega v našem okolju, pa tudi, kaj je škodljivo v hrani in pijači, ki jo zaužijemo. Slednje seveda ne pomeni, da vam bo že en obrok ali kozarec omenjen pijače povzroči raka, saj je možnost, da zbolite, odvisna od marsičesa, predvsem od genetike in življenjskega sloga.

Ni vseeno, kaj jemo

Raziskovalci uporabljajo različne metode, da se odločijo, ali naj nekaj označijo za rakotvorno ali ne.

Med drugim skušajo to dognati v laboratorijih tako, da laboratorijskim živalim dajo velike odmerke določene snovi, da bi ugotovili, ali se pri njih razvije rak. Na prav tak način so prišli do ugotovitve, da je umetno sladilo aspartam rakotvorno in nato natančno določili, kakšne količine so lahko nevarne.

Ker pa so rakotvorne snovi prisotne v številnih živilih, v nadaljevanju naštevamo takšne, ki jih navkljub zavedanju o možnih nevarnostih še vedno uživamo - in to veliko prepogosto.

1. Suhomesnati izdelki in rdeče meso

Spomnimo, da je bilo že leta 2015 predelano meso (suhomesnati izdelki) označeno za rakotvorno. Od takrat dalje ga uvrščamo med že dokazane rakotvorne snovi, kot so tobak, aflatoksin in formaldehid.

Izraz predelano meso se nanaša na konzervirano meso z dodatkom konzervansov, razsoljevanja ali soljenja.

Približno 50 gramov suhomesnatih izdelkov na dan poveča tveganje za raka debelega črevesa za 18 odstotkov.

Rdeče meso (svinjino, jagnjetino, govedino, teletino ...) zaradi pomanjkanja dokazov ne uvrščamo med gotove povzročitelje raka, ampak le kot zelo verjetne.

2. Pomfrit in cvrtje

Pomfrit in v olju ocvrti prigrizki vsebujejo rakotvorno snov, ki nastane po izpostavitvi živil visokim temperaturam. Ta snov, znana kot glicidamid, nastane, ko se ta živila cvrejo v olju pri visokih temperaturah.

Prav tako lahko sprosti kemikalijo, imenovano akrilamid. Študije kažejo, da so podgane, ki so zaužile akrilamid v svoji pitni vodi, zbolele za rakom, zato raziskovalci verjamejo, da bi lahko tudi ljudje.

Kaj storiti? Hrano gre peči ali cvreti le toliko časa, da postane le nekoliko temnejša, nikakor pa ne temno rjava.

Akrilamid se nahaja tudi v številnih izdelkih, ki jih kupite, pa tudi v tobačnem dimu.

3. Pokovka iz mikrovalovne pečice

V vrečki, v kateri je pokovka za mikrovalovno pečico, so škodljive snovi, ki pri pogrevanju v mikrovalovni pečici tvorijo perfluorooktanojsko kislino.

4. Konzervirana živila

Številne raziskave razkrivajo, da bi konzervirana hrana lahko škodovala telesu, prav zaradi sestavine imenovane bisfenol A (BPA), ki je prisotna v konzervah.

Še vedno ni enotnega mnenja o tem, ali konzervirana hrana vsebuje dovolj bisfenola A, da bi bila telesu škodljiva, niti v kolikšni meri bisfenol A prehaja v konzervirano hrano.

5. Gazirane pijače

Zdaj verjetno tudi že vrabci na strehah čivkajo, da te vrste pijač niso zdrave. Poleg tega, da vsebujejo v povprečju osem kock sladkorja, vsebujejo tudi vrsto kemikalij, ki lahko povzročijo raka.

Organska spojina 4-metilimidazol, ki daje priljubljeni Coli značilno temno barvo, je bila v številnih posameznih primerih povezana z rakom. Poleg tega vsebuje koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze, ki spodbuja rast rakavih celic.

6. Izdelki z oznako 'lahko'

Mnogi mislijo, da bodo z uživanjem 'lahkih' izdelkov dosegli uravnoteženo in bolj zdravo prehrano. Dejstvo pa je, da ti izdelki vsebujejo le manjšo količino sladkorja in maščob, kar pa ne pomeni, da prispevajo k izgubi teže. Poleg tega vsebujejo visoko tvegane snovi, ki lahko vodijo do raka, kot velja za umetna sladila.

7. Pitje preveč vročih napitkov

Sem je do leta 2016 sodila tudi kava, a so jo potem s seznama črtali, saj niso našli dovolj dokazov o morebitni povezavi med uživanjem kave in rakom.

Je pa Mednarodna agencija za raziskave takrat objavilo priporočilo, da uživanje kakršnih koli 'vročih napitkov' lahko povečuje tveganje za nastanek raka. V poročilu so posebno izpostavili tradicionalno pitje izjemno vročih zeliščnih čajev na Kitajskem, v Iranu in v južnoafriških državah, kjer strežejo veliko bolj tople pijače kot v kavarnah v Evropi in Severni Ameriki.

Ena pijača pa raka odganja

Da pa za vas ne bomo imeli samo slabih novic, naj povemo, da so raziskovalci z univerze v Oxfordu našli najmočnejše dokaze doslej, da kalcij ščiti pred razvojem rakavih bolezni.

Najnovejša raziskava, katere rezultati so bili objavljeni v reviji Nature Communications, je med 542.778 ženskami, ki so sodelovale v Million Women Study, globalni študiji zdravja žensk, preučevala 97 prehranskih dejavnikov in njihov vpliv na tveganje za nastanek črevesnega raka.

To je ena največjih prospektivnih študij o zdravju žensk na svetu. Med letoma 1996 in 2001 je vključila več kot 1,3 milijona žensk iz Združenega kraljestva in od takrat spremlja zdravstvene rezultate.

Študija je bila uvedena z namenom pridobitve zanesljivih informacij o tveganjih, povezanih z različnimi vrstami hormonske terapije v menopavzi, njen namen pa je zagotoviti informacije o učinkih številnih drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na zdravje žensk v starosti.

V obdobju spremljanja, ki je trajalo skoraj 17 let, je 12.251 žensk zbolelo za rakom na črevesju, pri čemer sta imela pomanjkanje kalcija in uživanje alkohola najmočnejši vpliv na razvoj sprememb, povezanih z nastankom raka na črevesju, v primerjavi z vsemi drugimi preučevanimi prehranskimi dejavniki.

Znanstveniki so ugotovili, da povprečno dodatnih 300 mg kalcija na dan, kar ustreza velikemu 240 ml kozarcu mleka ali nekaj skodelicam jogurta, povzroči 17-odstotno zmanjšanje tveganja za nastanek raka na črevesju.

• Preberite si tudi: Epidemiologinja o govoricah, Kate Middleton in raku: "Kjer je dim, je tudi ogenj"

Novo na Metroplay: Tilen Artač o tem, zakaj je bilo težko imitirati Roberta Goloba in kako v resnici nastane vrhunska imitacija