Kaki izvira iz tropov Vzhodne Azije. Na Kitajskem so ga gojili že pred več kot 1000 leti, v Evropo pa je prišel razmeroma pozno, šele okoli leta 1870.
K nam se je razširil iz Italije, prvo sadiko pa so posadili v Strunjanu, malce pred prvo svetovno vojno. Čeprav je kaki subtropska rastlina, odlično uspeva v Sredozemlju, zaradi milih zim in proti mrazu odpornejših novejših sort pa se širi tudi v notranjost.
Trdi in kosmati?
Kakije na grobo delimo v dve skupini, 'klasične', trpke oz. taninaste in ne trpke. Prve oberejo zrele, a še trde. Treba je počakati, da se omedijo in zmehčajo. Če zagrizemo v trd kaki, nam potegne usta skupaj in v njih pusti kosmat občutek. Izkušnja, ki nekatere za vedno odvrne od uživanja kakijev. Ko se zdi, da so že začeli propadati, so najboljši. Njihova lupina postane prosojna in na njej se pojavijo črne pike oz. črte, sadež pa je popolnoma mehak oz. gosto tekoč kot marmelada. Modernejši kakiji, poznani pod imenom 'vanilja' kakiji, niso trpki. Uživamo čvrste in skupaj z lupino.
Klasični kakiji trpkih sort zdržijo zelo dolgo, nekaj mesecev. Hranimo jih v hladilniku ali hladni kleti in jih postopoma nosimo na sobno temperaturo, da se omedijo. Postopek lahko pospešimo tako, da kakije zavijemo v časopisni papir ali pa jih položimo na krožnik skupaj z jabolki. Zmehčani kakiji hitro propadejo. Lahko jih zamrznemo, saj popolnoma ohranijo okus.
Zakladnica koristnih snovi
Kakiji so dober vir vlaknin, betakarotena (provitamin A), vitamina C, kalija, mangana, bakra in fosforja. Vsebujejo tudi nekaj vitaminov iz B-kompleksa (folna kislina, B6, tiamin ...). Ker vsebujejo precej sladkorja (okoli 20 g/100 g), spadajo med srednje kalorično sadje. Kakiji spodbujajo imunski sistem, urejujejo prebavo in presnovo ter lajšajo težave z zaprtjem in hemoroidi, okrepijo delovanje pljuč in srca, pripomorejo k mlajšemu videzu in mehkejši koži, izboljšajo pa tudi zdravje zob in dlesni.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
