Če ste gledali film Gravitacija (2013) s Sandro Bullock in Georgeem Clooneyjem, se najbrž zavedate nevarnosti odpadkov v vesolju. V filmu razstreljeni ruski satelit povzroči pravo verižno reakcijo, saj razbitine satelita trčijo v druge satelite in povzročijo še več razbitin.
Čeprav so posledice razstrelitve satelita v filmu pretirane, gre za povsem mogoč scenarij, imenovan Kesslerjev sindrom. Nasin znanstvenik Donald Kessler je leta 1978 izjavil, da bo zaradi čedalje večjega števila predmetov v orbiti večja tudi možnost oziroma nevarnost verižnih trkov, zato je pospravljanje vesolja nujno.
Spregovorimo torej nekaj malega besed o tem, kako se namerava resnično (in torej ne filmsko) vesoljsko podjetje znebiti nevarnih razbitin v Zemljini orbiti.
Odpadki v vesolju povzročajo satelitom v Zemljini orbiti čedalje večje težave. Ta hip je tam več kot 500.000 različno velikih razbitin, od velikosti frnikole pa do velikosti avtomobila, ki potujejo tudi do 28.000 kilometrov na uro.
Če bi se razbitine zaletele v satelit, bi lahko povzročile hude poškodbe in okvare, toda k sreči je Zemljina orbita velikanska in je okrog Zemlje (še) dovolj prostora, zato je zelo malo možnosti, da bi se to res zgodilo. Kljub temu pa nevarnost obstaja. Ruski satelit, na primer, se je leta 2009 zaletel v ameriškega in pri tem v vesolju povzročil več kot 2000 novih kosov razbitin. In več ko je odpadkov v Zemljini orbiti, večja je možnost, da se bo prej ali slej zgodil nov tovrsten incident.
Predlaganih je bilo že veliko rešitev, s katerimi naj bi 'počistili' vesolje, med drugim tudi uporaba laserjev, ki naj bi odpadke potisnili v atmosfero, kjer bi zgoreli. Toda podjetje Swiss Space Company (S3) je predlagalo bolj inovativno in cenejšo rešitev: leta 2018 nameravajo na poskusno misijo v Zemljino orbito poslati posebej za to izdelan čistilni satelit (CleanSpace One).
30-kilogramski satelit bodo v vesolje izpustili z majhnega letala, ki ga prav tako izdelujejo pri S3. Ko bo dosegel orbito, bo satelit s posebno štiridelno roko zgrabil odpadek. Roka ga bo z uporabo mikropogona potisnila na nižjo nadmorsko višino in izpustila v atmosfero, kjer bo zgorel.
Prva misija bo stala približno 12,5 milijona evrov, če bo uspešna, pa bodo enako tehnologijo za pospravljanje različnih odpadkov v Zemljini orbiti začeli uporabljati tudi operaterji satelitov po svetu.
Misija satelita CleanSpace One
1. Vzlet letala
Čistilec bo potoval na vesoljskem letalu SOAR, ki ga bo na hrbtu nosilo preoblikovano letalo airbus A300.
2. SOAR
Na višini 10 km bo SOAR (Suborbital Reusable Shuttle) zapustil airbus A300.
3. Izstrelitev
SOAR bo z raketnim pogonom na višini 80 km izstrelil manjše plovilo, na katerem je vozilo CleanSpace One.
4. Izpustitev
Ko bo vesoljsko plovilo prispelo na višino 700 km, bo izpustilo čistilno vozilo CleanSpace One.
5. Približevanje
CleanSpace One se bo s hitrostjo 28.000 km/h približal svoji tarči.
6. V atmosfero
Štiridelna roka bo zgrabila odpadek in ga potisnila v Zemljino atmosfero.
Prispevek smo si izposodili iz decembrske edicije revije Kako deluje. Če bi si želeli biti bolj v stiku s takšnimi vsebinami, vas vabimo, da se na revijo naročite.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del