O tej vse bolj izpostavljeni temi smo se pogovarjali z Niko Kovač, mlado antropologinjo in direktorico Inštituta 8. marec.
Koliko besede Martina Luthra Kinga ml., ki jih je izrekel le nekaj tednov pred atentatom leta 1968, še danes velja za ameriško prebivalstvo: “Črnska revolucija je veliko več kot boj za pravice črncev. Pomeni prisiliti Ameriko, da se sooči z vsemi svojimi med seboj povezanimi napakami - rasizmom, revščino, militarizmom in materializmom. Pomeni razkrivati zlo, ki je globoko zakoreninjeno v celotni strukturi naše družbe. Razkriva sistemske napake, ne zgolj površinskih, in predlaga, da je tisto, s čimer se moramo res soočiti, radikalna rekonstrukcija same družbe.”
Razlike med bogatimi in revnimi se v Ameriki poglabljajo. Epidemija koronavirusa jih je še bolj poudarila. Družbe brez rasizma pa seveda ne moremo brez razmišljanja o enakopravnejši družbi, v kateri lahko vsak izmed nas živi dostojno in človeka vredno življenje. V Ameriki se rasizem v družbi kaže na različnih ravneh: tako ekonomski, družbeni in socialni. Raziskovalec Loic Wacquant tako na primer v svoji knjigi Zapori revščine tematizira, da je v Ameriki za enako dejanje huje kaznovana etnična manjšina. Oblast s tem ne nadzira samo zločina, zapira reveže in brezposelne, ki so navadno pripadniki etničnih manjšin. To je pronicalo v vse pore družbenega življenja. Po spletu na primer kroži posnetek, v katerem sprehajalka psa vpije na nič hudega slutečega temnopoltega sprehajalca ... Grozi mu, da bo poklicala policijo in ga obtožila nadlegovanja - zabiča mu, da bodo gotovo verjeli njej. Takšnih izpadov pa ne moremo reševati samo na ravni posameznikov in posameznic. Še danes velja misel Luthra Kinga, da potrebujemo radikalno rekonstrukcijo družbe.
Kako je z rasizmom v Sloveniji? Je tudi pri nas to širši pojem, ne samo za odnos države in dela javnosti do izbrisanih, migrantskih delavcev, muslimanov in Neslovencev. Ali gre za to, da peščica bogatih obvladuje ves svet, prebivalci pa se utapljamo v družbeni neenakosti, nepravičnosti ...
Tudi v Sloveniji se soočamo z rasizmom najrazličnejših oblik. Zagovornik načela enakosti tako na primer opozarja na diskriminacijo Romov, opozarja pa tudi na primer ravnanja varnostnikov v trgovini, ki sta temnopoltega kupca obravnavala kot osumljenca tatvine, čeprav sta pred tem ugotovila, da je vse nakupljene izdelke plačal. Na vsakodnevni rasizem na meji opozarja iniciativa Infokolpa. Vsi našteti primeri resnično nakazujejo, da peščica posameznikov obvladuje svet, medtem ko drugi za njimi samo capljamo ...
Nekdanji ameriški košarkarski as Michael Jordan bo za boj proti rasizmu namenil 100 milijonov dolarjev (88 milijonov evrov). Ali lahko take pobude pomagajo k boljšemu življenju vseh, ne le temnopoltih ljudi?
Individualna dejanja so pomembna, ker nakazujejo smer razvoja družbe in nosijo sporočila o strpnosti in solidarnosti. Pomembno je, da se o aktualnih družbenih temah izrekajo vzorniki in mnenjski vplivneži. Vseeno pa ne verjamem, da se je neenakosti treba lotiti na sistemski ravni. Če konkretiziram: Michael Jordan je eden izmed premožnejših Američanov. Treba bi ga bilo obdavčiti in del njegovega bogastva nameniti izgradnji sistema javnega zdravstva in šolstva v ZDA.
Napisala: Lidija Petek Malus, Fotografija: Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"