Vsi se zavedamo, da je količina zavržene hrane prevelika. A namesto da bi začeli pri sebi, iščemo krivce drugje.
Če si še tako zatiskamo oči, večina zavržene hrane prihaja iz gospodinjstev. Šele potem iz restavracij, trgovin, šol, vrtcev ... Kako lahko torej vsak posameznik vpliva na to, da bomo zavrgli čim manj hrane?
Pisanje dnevnika
Ko beseda nanese na odvrženo hrano v gospodinjstvu, je navadno prva reakcija: »Pa saj pri nas skoraj ničesar ne vržemo stran!« Zato začnite pisati dnevnik zavržene hrane. Zabeležite vse, kar ste zavrgli, pa naj bo to hrana, ki je ostala pozabljena v hladilniku ali shrambi in ji je pretekel rok, ali pa žlica pire krompirja, ki je ostala od kosila. Tudi če ste šli v restavracijo in pustili hrano na krožniku, to zabeležite. Zabeležite tudi količino odpadkov pri zelenjavi in sadju. Nekaterim se žal ni mogoče izogniti, a dlje kot zelenjava in sadje tičita na pultu ali v hladilniku, več bo njunega odpadka. Dnevnik naj leži na kuhinjskem pultu ali v njegovi bližini, k izpolnjevanju pa pozovite tudi preostale družinske člane. Že v tednu ali dveh boste dobili realno oceno, koliko hrane v resnici zavržete in pri katerih vrstah hrane morate bolj paziti.
Pregledovanje in načrtovanje
Včasih na določena živila, zlasti če jih ne uporabljamo redno, enostavno pozabimo. Ostanejo nekje zadaj v omari ali shrambi, kjer počakajo, da jim preteče rok uporabnosti. Zato redno pregledujmo zaloge. Najmanj enkrat tedensko sistematično preglejmo hladilnik in enkrat mesečno shrambo in zamrzovalnik. Živila, ki jih moramo porabiti, preložimo naprej, da jih imamo na očeh. Nato načrtujemo jedilnik oz. jedi, da bomo v čim hitrejšem času ta živila porabili. Na splošno pri vseh živilih stremimo k temu, da jih čim prej porabimo. Če pa se nam kakšno izmuzne čez rok, ne komplicirajmo preveč: suha živila, kot so testenine, sladkor, riž ... so uporabna še tudi po roku, ravno tako pločevinke. Malce bolj striktni moramo biti pri hitro pokvarljivih živilih, pa tudi tukaj se lahko dobro zanesemo na svoj vonj in okus.
Tehtanje
Veliko hrane se zavrže, ker preprosto skuhamo preveč. To pa zato,ker količino riža, krompirja in testenin odmerimo na oko, in ne s tehtnico. In potem dodamo še malo zraven, za vsak slučaj. Res obstaja vrsta receptov, kako določene jedi reciklirati in iz njih pripraviti nove, a mnogo bolj učinkovito je, da realno ugotovite, koliko pri vas doma v resnici pojeste. In potem točno toliko tudi skuhate, tako da živilo odmerite oz. stehtate.
Za več nasvetov, kako do manj zavržene hrane, obiščite stran: http://ebm.si/hrana/nasveti-za-manj-zavrzene-hrane in http://www.tedennezavrzenehrane.si
Besedilo: Vera Simončič // Fotografije: Shutterstock
