Kako je romunski avtor, ki živi v Veliki Britaniji, postal fenomen in senzacija

Njegov prvi roman v angleščini je postal fenomen, ki so ga doslej prevedli že v 38 tujih jezikov (med katerimi je tudi slovenščina), Eugene pa je z njim že zaslužil več milijonov evrov.

Chirovici, ki ga sicer navdihujejo klasična dela Ernesta Hemingwaya, Johna Steinbecka in Williama Goldina, se je pred petimi leti v Veliko Britanijo preselil zaradi sina, ki študira na Cardiffski univerzi, in njegove žene, ki dobro zasluži kot finančna analitičarka. Glavni motiv za selitev je bila prav želja, da postane polno zaposleni pisatelj.

V svoji domovini je namreč v dvajsetih letih svojega pisateljevanj napisal že 10 'literarnih kriminalk', a se je izkazalo, da je knjižni trg v matični državi premajhen, da bi od svojega pisanja lahko živel, zato si je vsakdanji kruh takrat služil tudi kot novinar. Izjemen uspeh Knjige zrcal, ki ga je pred dvemi leti katapultiral med pisateljske zvezdnike, pa ga je zdaj enkrat za vselej osvobodil tovrstnih materialnih skrbi.

Ko je postalo jasno, da njegov roman postaja hit, naj bi za enega od britanskih medijev povedal: »Še vedno ne vem, kaj se dogaja. Vse skupaj se je zgodilo zares nepričakovano, zato sem prepoln vtisov.«

E. O. Chirovici, kakor je avtor podpisal knjigo, ki je pred dnevi pri Mladinski knjigi izšla tudi v slovenskem izvodu, je svojo mega uspešnico izdal pri prvi britanski založbi, pri kateri je poskusil svojo srečo potem, ko ga je že zavrnilo šest ameriških založniških agentov. »V svojih zavrnitvenih pismih mi niso povedali, zakaj knjigo zavračajo,« je še povedal Chirovici. A če se omenjena šesterica danes zagotovo 'tepe po glavi' zaradi zamujene priložnosti za odličen zaslužek, so v založi Peters Fraser and Dunlop (PFD) navdušeni. »To je tako neverjeten roman, tako sofisticiran. Ne moremo verjeti, da ga je napisal nekdo, katerega materin jezik ni angleščina,« so sporočili iz založbe.

Priporočamo v branje!

Knjiga zrcal – E. O. Chirovici

Kar je za nekoga resnica, je za drugega laž.

Literarni agent Peter Katz prejme rokopis nekega Richarda Flynna, ki se spominja študentskih let in prijateljevanja s karizmatićnim profesorjem Wiederjem. Večer pred božičem 1987 so Wiederja umorili na njegovem domu, morilca pa nikoli niso odkrili. Petindvajset let zatem Flynn trdi, da je razvozlal umor.

• »Pred nekaj meseci pa sem izvedel nekaj pomembnega in to mi je priklicalo v spomin več tragičnih dogodkov, ki so se mi zvrstili jeseni in pozimi leta 1987, v mojem zadnjem letniku na Princetonu. Verjetno veste, kako je s tem – dogodek, človek, okoliščine – in na lepem ugotoviš, da ta spomin peša v skritem kotičku misli, da je ves čas tam, kot bi se zgodilo včeraj. Tako je, kot da odpreš staro shrambo, polno krame, premakneš samo eno škatlo in vse zgrmi nate. Bilo je kot detonator. Še uro po tistem, ko sem izvedel, sem razmišljal o pomenu. Sedel sem za pisalno mizo in začel pisati, preplavljen s spomini. Ko sem nehal, je bilo že krepko čez polnoč, napisal pa sem več kot petdeset strani. Bilo je, kot bi nenadoma spet odkril, kdo sem, potem ko sem to že čisto pozabil. Ko sem si šel umit zobe, se mi je zazdelo, da me iz ogledala gleda čisto drug človek.«

Toda rokopis se nenadoma konča in Katz se odloči, da bo prišel resnici do dna.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ