Kako klonirajo rastline in kdaj so prvič klonirali žival?

24. 2. 2015
Deli
Kloniranje. (foto: profimedia)
profimedia

Poizvedite, kako vzgojimo identične rastline in kakšne koristi imamo od tega.

Identične rastline.
Spoznajte Dolly.

Z ločevanjem korenin in s potaknjenci se kloniranje rastlin v poljedelstvu uporablja že stoletja, saj tako strokovnjaki ustvarjajo nove rastline.

Če boste rastlino odrezali tik pod njenim vrhom, tega pa posadili v namočeno zemljo in pokrili, bo zrasla nova rastlina z isto genetsko kodo kot rastlina, ki ste ji odrezali vrh. Takšna metoda kloniranja je zelo preprosta in jo uporabljajo tako domači vrtičkarji kot kmetje v industriji. V zadnjem obdobju pa so začeli rastline klonirati tudi v laboratorijih.

Za ta premik je odgovoren nemški fiziolog Gottlieb Haberlandt. Bil je prvi, ki je na začetku 20. stoletja izoliral rastlinsko celico in poskušal iz nje vzgojiti identično kopijo izvorne rastline. Poskus ni bil uspešen, toda dovolj obetaven, da so Haberlandtu sledili drugi znanstveniki, kot so Hanning ter Kolte in Robbins, ki so leta 1904 oziroma leta 1922 izvedli uspešne poskuse. Vzgojili so rastlinsko tkivo in iz njega ustvarili nove različice rastlin.

Glavna prednost kloniranja rastlin je, da vzgojiteljem in pridelovalcem zagotavlja vzgojo rastlin brez bolezni iz celic močnih in zdravih rastlin, kar jim omogoča večji in zanesljivejši pridelek. S potaknjenci preizkušenih sort si lahko kmet zagotovi novo generacijo dobrega in uspešnega pridelka.

Razvoj kloniranja z gojenjem rastlinskega tkiva v laboratoriju omogoča tudi prilagajanje in izboljšanje različnih vrst rastlin. Toda takšne genetske spremembe (gensko spremenjeni pridelki) so še vedno sporna družbena in znanstvena tema, saj nekateri strokovnjaki poudarjajo, da ne moremo predvideti posledic tovrstnega človeškega poseganja.

Kloniranje rastlin je lahko povsem lahko in preprosto, kot je odrezati steblo begonije, ali pa zapleteno, kot je gojiti paradižnik v raztopini anorganskih soli in kvasnega ekstrakta, kljub temu pa velja, da je postopek, s katerim lahko iz ene rastline ustvarimo dve, pravo zmagoslavje naravoslovnih znanosti.

Kaj pa kloni živali?

Ovca Dolly velja za prvo klonirano žival, nastalo iz celic odrasle ovce.

Toda začetki umetnega kloniranja segajo v pozno 19. stoletje. Hans Dreisch je takrat ustvaril morska ježka, in sicer tako, da je delil zarodni celici morskega ježka, iz katerih sta zrasla dva nova. S tem je dokazal, da se DNK ob delitvi celic ne izgubi.

Naslednji pomemben korak se je zgodil leta 1952, ko so klonirali žabji zarodek tako, da so jedro zarodne celice paglavca vstavili v neoplojeno žabjo jajčno celico. Toda kloniranje ovce Dolly leta 1996, pri čemer so uporabili celico mlečne žleze odrasle ovce, je zbudilo upanje, da bomo nekoč morda klonirali tudi sami sebe. To še dolgo ne bo mogoče, a v smislu možnosti kloniranje Dolly pomeni velik korak naprej.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju