Že od nekdaj velja, da marsikatera rastlina vsebuje zdravilne sestavine, ki pozitivno vplivajo na človeško telo. Zdravilne rastline so naše naravno okolje, služijo nam za prehrano, hkrati pa so nam tudi podpora pri premagovanju številnih bolezni in drugih težav. Dragoceni vir znanja ter izkušenj s področja zelišč je zagotovo Margita Vehar, ki je z nami delila svojo zgodbo.
Gospa Margita, kakšen je vaš komentar na rek, da za vsako bolezen rož'ca raste?
Vsekakor se strinjam s to staro modrostjo. Sama sem ustvarila dva reka: “Zdravje je način življenja in Zdravje nam raste pred nosom.” Oba pogosto uporabljam pri svojih predstavitvah in na predavanjih. Premalo se zavedamo, da moramo za svoje zdravje poskrbeti sami. Prehitro klonemo pod nasiljem reklam o uvoženih 'super' izdelkov. Izkaže pa se, da očitno niso tako učinkoviti, kot je prikazano. Naslednje leto je ta super izdelek spet nekaj drugega. Če imamo težave z zdravjem, bi morali samo malo pobrskati po knjigah ali vprašati babico in bi zagotovo našli kakšno zdravilno rastlino, ki raste v našem okolju.
Vaša zgodba je prav posebna, svojo strast in ljubezen do zelišč ste odkrili, ko ste se sami soočali z boleznijo. Nam lahko o tem zaupate kaj več?
Ja, dokler smo zdravi, se dejansko ne ukvarjamo prav dosti s svojim zdravjem. Sicer se v zadnjih letih ta zavest močno dviguje, zato upam, da nam zleze pod kožo. Sama sem z zelišči rasla. Pri nas doma nismo nikoli kupovali čajev v filter vrečkah. Zelišča in zdravilne rastline so posajeni okrog naše hiše, tako da so vedno takoj pri roki. Razen otroških bolezni smo bili vsi otroci zdravi. Mama je svoje znanje prenašala name, ona pa ga je podedovala od svoje mame. Zeliščarica je bila tudi mamina sestrična, ki mi je bila velik vzor znanja in ljubezni do narave in rastlin. Od nje sem dobila kar nekaj starih knjig o zeliščih, ki so velika podpora pri mojem znanju. Tako je nastala moja Dežela zelišč. Pred leti, ko sem zbolela in sem v letu dni po operaciji na srcu ostala sama z dvema hčerkama, brez službe, brez stanovanja … sem se bolj posvetila rastlinam, ki rastejo v našem okolju. Iskala sem tiste, ki bi pomagala meni. Pri težavah s srcem, ožiljem in slabokrvnostjo mi je pomagala ajda. Vsebuje učinkovito snov rutin, ki krepi ožilje, čisti kri, odvaja strupe iz telesa in posledično tudi pomaga pri boleznih srca. Seveda je to naravna surovina in ne pomaga čez noč, je pa pridobljeno zdravje daljšega roka. Ljudje smo neučakani in bi radi svoje zdravje takoj nazaj. To pa ne gre.
Vsako zelišče zahteva različen način obdelave, tako nastanejo različni izdelki vse od čajnih mešanic do zeliščnih medov, sirupov, eteričnih olj in hidrolatov. Kako med vso ponudbo izbrati tisto pravo?
Ja, seveda, zelišča zahtevajo nego in ljubezen. Nabiramo in obrezujemo jih ob dnevih za cvet, za list, za korenino. Skrbno jih je treba očistiti, posušiti in pospraviti. Tako zelišče bo dolgo obdržalo svoje zdravilne vsebnosti in aromo. Zelišča, iz katerih izdelujem izdelke, so z mojega zeliščnega vrta ali pa nabrana v okolici. Zeliščni sirupi so odlična podpora pri prehladih, pri kašlju in bolečinah v grlu … Sem tudi čebelarka in zelišča rada kombiniram z medom. Tako je Api Premium recept, ki ga že leta podajam naprej za vzdrževanje imunskega sistema. Iz sladkega pelina, ki je v zadnjem času bolj poznan v boju z virusi, izdelujem čaje, hidrolate in eterična olja.
Številna zelišča in zdravilne rastline najdemo v naravi, veliko jih lahko vzgojimo tudi na domačem vrtu. Se kakovost zelišč z domačega vrta razlikuje od tistih iz 'pristne neokrnjene' narave?
Na svojih vrtovih zelišča razvajamo, rahljamo zemljo, delamo zastirke, jih obrezujemo, zaščitimo pred insekti, plesnijo, rjo in podobno; rastline v naravi pa vseh teh pogojev nimajo in njihov boj za rast jih naredi v njihovi sestavi še močnejše, kakovostnejše. Seveda te rastline nabiramo v čistem okolju, stran od cest in večjih mest, ter upoštevamo koledar nabiranja.
Poleg koronavirusa se srečujemo tudi s številnimi prehladi, vnetim grlom, kašljem ... Kako si pomagamo pri zamešenem nosu, bolečem grlu, kaj bi priporočili za izkašljevanje in suh kašelj?
V teh časih virusov, gripe, kašlja, bolečin v grlu in sinusih si res lahko pomagamo tudi sami. Kot sem že omenila, moj moto je: Zdravje je način življenja ... Če bomo uživali čim bolj svežo, lokalno pridelano hrano, pili dovolj tekočine, se bomo gibali, razmišljali pozitivno in si pomagali z zelišči, ki jih pridelamo sami ali kupimo pri lokalnem zeliščarju, bomo ogromno pripomogli h kakovosti življenja. Lovorovo listje, skuhano v čaju ali kot sirup, bo pomirilo kašelj; za vnete in neprehodne sinuse pomaga nekaj vpihov hidrolata sladkega pelina; pri prehladih in vnetem grlu priporočam pitje čaja iz ajbiša, gozdnega slezenovca, žajblja, poprove mete, kamilic … Kar nekaj je učinkovitih zelišč.
Kako pa poskrbeti za odpornost? Obstaja zeliščna mešanica, ki je uspešna na tem področju?
Za odpornost imunskega sistema je priporočljivo piti čaj iz sladkega pelina ali ameriškega slamnika. Ko nastopi čas virusov, je že malo pozno, za odpornost moramo poskrbeti prej. Kot sem že omenila, je bistven tudi način prehranjevanja in aktivnosti. Trenutni časi nam res niso naklonjeni, toda za svoje zdravje smo odgovorni sami in zanj moramo skrbeti skozi vse leto. To ni stvar trenutka! Telo si zapomni naše napake. In še enkrat: Zdravje je način življenja!
Obdobje korone nam ni prineslo zgolj težav z dihali, vse več je tudi stisk in stresa. Kaj je vaš recept za umiritev, kaj pomaga, da se lažje soočimo s stresom?
To obdobje nam je dalo nove lekcije, sami se moramo spopasti z njim. Sprehod v naravi in na svežem zraku nam bo umiril misli, upočasnil krvni obtok, kisik nam bo zbistril misli in marsikatera težava ne bo več tako velika. Ko se vrnemo s sprehoda, si skuhamo čaj, ga sladkamo z medom in ga v miru spijemo. Za pomiritev in sprostitev obstaja kar nekaj zelišč; vse skupaj absolutno ni smiselno mešati, pri nekaterih morate biti tudi previdni. Ena od teh je šentjanževka, ki je ne pripravljajte, če imate drugo terapijo za pomirjanje ali spanje. Lahko pa si pripravite čaj iz materine dušice, baldrijana (kapljice), hmelja, lipe, melise, mete, sivke, rožmarina in še bi se kaj našlo.
Napisala: Tina Fujs // Fotografije: Osebni Arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču