Kako se da ohraniti romantični stik kljub veliki razdalji

18. 3. 2018
Deli
Kako se da ohraniti romantični stik kljub veliki razdalji (foto: profimedia)
profimedia

Večina parov si seveda želi biti čim več skupaj, toda delo in možnosti za potovanje včasih posežejo vmes in zaljubljenca ločijo. Dobra novica: pari znajo preživeti ločitev, ne da bi načeli svoj odnos, četudi jih loči nekaj tisoč kilometrov.

Pri ameriški reviji Reader's digest so po obširni raziskavi izločili nekaj parov, ki so bili pri vzdrževanju zveze na razdaljo posebej iznajdljivi. Preden se boste začeli posmehovati zamisli, da lahko tako razmerje v resnici deluje, si preberite njihove rešitve.

Vsi možni video-pogovori

Marina Lvova in Sean Roker sta se spoznala na srednji šoli, na univerzi sta spletla prijateljske vezi, ljubezenska iskrica pa se jo vžgala med podiplomskim študijem. Ko je Marina dobila enkratno ponudbo za enoletno potovanje okrog sveta, jo je prešinilo, da ni pravi čas, saj bi lahko njena odsotnost vplivala na zvezo. V Seanovi glavi pa ni bilo dvomov. »Tako priložnost bi vsakdo zagrabil z obema rokama, bova že našla način, da se ne bova odtujila,« jo je vzpodbudil. Preden je minil prvi mesec njenega potovanja, je že sestavil nekaj načrtov za snidenje, s čimer ji je naznanil, da je fant za dolge proge.

Marina in Sean sta za stike izkoristila široko ponudbo video-pogovorov. »Preizkusila sva vse, kakovost pogovora pa je bila odvisna od države. Ponudniki Zoom, Duo in WhatsApp so postali najini redni spremljevalci. Trudila sva se, da sva se slišala, vsaj na dva dni, sporočila pa sva si pošiljala vsak dan. Ni se bilo lahko uskladiti, posebej ko je bilo zaradi časovne razlike moje jutro njegov večer ali obratno. Težave sva sproti reševala in nazadnje nama je uspelo prebroditi čas, ko sva bila narazen. Zdi se mi celo, da je ta izkušnja okrepila najino zvezo. Zdaj iščeva stanovanje in bova kmalu zaživela pod isto streho,« je Marina opisala 12 mesecev ločenega življenja.

Časovna razlika

Ko sta Malena Cahall in njen fant (zdaj že mož) Schuyler Wilson hodila, je Schuyler prevzel osem mesecev dolgo službovanje v Singapurju. Po opravljenem delu, je Malena sprejela delo vodičke, tako da je bila veliko na poti po tujini. Zaradi časovne razlike se je bilo težko uskladiti in vzdrževati razmerje na veliko razdaljo. »Medtem ko je bil v Singapurju, naju je ločevalo 13 ur, zato sem zgodaj vstala in pogovarjala sva se po Skypu. Zraven sem se pripravljala na odhod v službo,« je povedala Malena in priznala, da je bilo težko. »Križanje je nerodno, eden bi spal, drugi je buden. Video pogovore sva kombinirala z elektronsko pošto, konec tedna pa sva si privoščila več kakovostnega druženja. Izrabila sva igralno konzolo in tekmovala v igrah. Čudovito je bilo, da sva nekaj počela skupaj, povrhu sva s tem zadržala močno vez med nama,« je čas, ko ju je ločevalo več tisoče kilometrov, obudila Malena.

Fotografije in filmčki

Hkrati, ko je Annie Erling Gofus dobila enoletno Fulbrightovo finančno podporo za poučevanje in študij na Slovaškem, je njen mož Ryan, zaposlen v ameriški vojski, izvedel, da se ji ne bo mogel pridružiti. Ryan je prepoznal lepo priložnost, ki se je ponudila Annie, jo podprl in ji pomagal pripraviti kovčke za pot v Bratislavo. Uskladila sta datume za njegove obiske in skupne dni izrabila za potepanja po Evropi.

Skupno točko, ki ju je tesneje družila, sta našla v izmenjavi fotografij. Ne kakšnih na visoki umetniški ravni, ampak duhovitih, ki so poglabljale stike. »Šlo je za drobnarije. Po telefonu sem mu poslala sliko, nenavadnega izdelka, na katerega sem naletela v samopostrežni trgovini, ali filmček s predavanja. S takimi malenkostmi sem z njim delila svoj vsakdan, z malo domišljije se mi je zdelo, da vse počneva skupaj,« je opisala Annie. Z deljenjem fotografij sta začela, ko je bil Ryan na vojaškem urjenju. Šest tednov, ne da bi se videla, se je Annie zdela dolga doba, zato je natisnila 12 fotografij, svojih in njunih skupnih, izpustila ni niti psa, potem pa fotografije spremenila v razglednice. »Vsak teden sem mu poslala dve. Redko sem napisala kaj posebej zanimivega, saj so bile že slike zgovorne. Razglednice so bile za naju neke vrste odštevanje do dneva, ko se bova spet videla. Dodaten čar je bila klasična pošta, saj danes skoraj nihče ne uporablja poštnih uslug, ki so polževo počasne,« je povedala Annie.

Pisma in video-sporočila

Collette Stohler in Scott Stohler sta se srečala v kinu ob ogledu filma Mesto greha. Iskrica je preskočila, a ko se je dopust iztekel, sta zavila vsak na svojo stran. On se je vrnil v Chicago, ona v Los Angeles. Iskrica je zanetila plamen in začeli so se leti med mestoma. Ob koncu tedna sta tako neumorno nabirala milje v zraku. Vmes sta se zanašala na esemese, klepete po računalniku in telefonske pogovore. »Zaradi različne ure sva si pošiljala video-sporočila, ki so bila bolj intimna od zvočnih. Povrhu sva si pisala pisma, na papirju je lažje izraziti čustva in izpovedati ljubezen,« sta Collette in Scott živela vsak na svoji strani, preden sta stopila pred oltar.

Skrbno načrtovanje

Ko gre za stike na daljavo, je tehnologija zelo priročna, možna pa je tudi bolj aktivna izbira z vmesnimi srečanji. Natasha Alden je diplomirala leto dni pred fantom Cameronom Seaglom in se kot turistična blogerka podala na pot. Cameron jo je podprl in začela sta razmerje na daljavo. Kilometre sta premagovala z obiski. Še preden se je eno snidenje končalo, sta že začrtala naslednje in do podrobnosti izdelala skupne potovalne dogodivščine. »Na tujem sva se tisto leto srečala dvakrat. Pričakovanje, kdaj bo napočil dan njegovega prihoda, je stopnjevalo napetost in sleherni dan sem bolj nestrpno čakala njegov obisk. Ob moji vrnitvi domov sva natančno začrtala tudi najin prvi zmenek na domačih tleh. Šlo je za pomemben psihološki okvir, saj se je vsebina bistveno spremenila: misel, kdaj bova končno skupaj, se je spremenila v komaj čakam, da bova spet vse počela skupaj,« je razkrila Natasha.

Kup opravkov, a dovolj časa

Po maturi sta Matthew Beine in Ashley Vickney odrinila vsak na svojo fakulteto v drugo zvezno državo. Kljub razdalji sta se zaljubila in se med zimskimi počitnicami poročila. Do diplome ju je ločevalo 650 kilometrov ali dobrih osem ur vožnje z avtomobilom. Razdalja se je povečala, ko je Ashley zavila na štirimesečni študijski program v Španijo. Da se ne bi zveza zrahljala, sta si postavila dve pomembni pravili. Prvič: ne sme miniti več kot 24 ur, ne da bi se slišala po telefonu. »Tri minutke so kratke, a dovolj, da sva slišala glas drug drugega in si izmenjala nekaj besed. Pogovor ima več teže kot sporočilo. Pri tipkanju se del čustev izgubi, z izgovorjenimi besedami pa bolje izraziš čustva in pričakovanja,« je razložila Ashley.

Z drugim pravilom sta si naložila veliko dela. Ko si zaposlen, čas hitreje mine, v brezdelnih možganih pa se lahko oblikujejo nespametne odločitve. »Težko je biti sam in odganjati misli na nekoga, ki si ga želiš ob sebi. Še zlasti, ko je daleč stran. Pomagaš si s prijatelji, prostovoljnim delom in drugimi obveznostmi,« je svetovala Ashley.

Obojestranska presenečenja

Nasveti in izkušnje tistih, ki so se prebili skozi razmerje na razdaljo, so nedvomno dobrodošli. Jenny Adams in Chris Page sta se odločila za presenečenja. Spoznala sta se prek spletne posredovalnice za zmenke, srečala pa sta se, ko sta bila na kratko v New Yorku. Ko sta odšla vsak na svojo stran, ni preteklo veliko vode, pa sta že spoznala, da ne moreta eden brez drugega. Po službeni dolžnosti oba veliko potujeta, Jenny pa preživi veliko časa v jugovzhodni Aziji. Naključje je naneslo, da sta po nekajmesečnih stikih na spletu, šla na prvi pravi zmenek v Hong Kongu. Prvi randi je trajal štiri dni, kmalu nato je Jenny preživela s Crisom še en mesec. Potem sta si zamislila še eno potovanje. In še eno, pol leta pozneje pa sta zvezo uradno potrdila. Od takrat je minilo tri leta in pol, pa sta še vedno v razmerju na daljavo. Skupaj preživita približno polovico leta, a mojstrsko vzdržujeta medsebojno kemijo s presenečenji. »Sedela sem za točilno mizo v baru, kjer sva bila nekoč skupaj, in natakaj je pred mene postavil pivo. Chris ga je po telefonu naročil iz Manile,« je eno od presenečenj opisala Jenny in nadaljevala: »Pogosto sedeva na letalo in se presenetiva z obiskom. Nekega petka me je poklical in vprašal kaj počnem. Povedala sem mu, da sem se zleknila na zofi in počivam. Naročil mi je, naj napolnil kovček s toplimi oblekami in naj se nemudoma pripeljem na newyorško letališče. Čakal me je pred okencem za izposojo avtomobilov. Pred tem je letel 25 ur, da je prispel v New York. Najel je mustanga in odpeljala sva se v Montreal na hokejsko tekmo kluba NY Rangers. Skupaj sva preživela nepozaben konec tedna. Jaz sem ga nedavno osupnila, ko sem povabila njegovo sestro z Nove Zelandije v Bangkok. Lani sem mu na moj rojstni dan poslala niz šaljivih sporočil, v katerih so bili skriti namigi do zaklada, kar razumeva le midva. Sporočila so pripeljala do največjega presenečenja: nisem bila v New Yorku, kakor je mislil, ampak v kavarni pod njegovo pisarno. Pridrvel je do mene in privoščila sva si konec tedna, ki sem ga skrbno sestavila. Preživela sva ga na bližnjem otoku.«

Vir:Readers' digest

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju