V javnosti se čedalje pogosteje odpirajo teme o samomorih in psihičnih stiskah, zato so pogovori bolj odkriti in ljudje lažje spregovorijo o svojih notranjih bojih.
Približati se nekomu, za katerega sumimo, da ga obletavajo samomorilske misli, je kljub temu zapleteno. Čeprav lahko pogovor koristi, je najprej treba razumeti, kako začeti dialog in kaj reči, da se bo iz pogovora razvilo kaj dobrega.
Minuli teden sta preminula modna oblikovalka Kate Spade in kuharski mojster, ustvarjalec, dokumentarist in televizijski zvezdnik Anthony Bourdain, po uradnih poročilih sta si oba sama vzela življenje. V Veliki Britaniji in Irski so leta 2015 zabeležili 6639 samomorov, največ v starostni skupini med 40 in 44 let.
Kako prepoznamo ljudi, ki razmišljajo o smrti? Oseba, ki jo mučijo samomorilske misli, spremeni obnašanje. Zbrali smo znamenja, na katera bi morali biti pozorni:
- spremenjena dnevna rutina, na primer manj spanja in hrane;
- pomanjkanje energije ali očitna utrujenost;
- več popivanja, kajenja ali uživanja drog;
- težave z obvladovanjem vsakodnevnih opravkov;
- zavračanje stvari, v katerih so prej uživali;
- umik od prijateljev in družine – z njimi se noče pogovarjati ali družiti;
- jokave oči;
- nemirnost, razburjenost, vznemirjenost, razdražljivost;
- samo-omalovaževanje na resen ali šaljiv način, na primer Oh, mene nihče ne mara ali Jaz samo tratim dragoceni prostor na planetu;
- neurejenost, zanemarjanje osebnega videza in občutek, da ni nikomur mar zanje.
Psihične bolezni niso nekaj, česar bi se morali sramovati, težko pa se je odpreti in se zaupati prijatelju.
Z vsemi naštetimi podatki v glavi potrebujemo še nekaj namigov, kako se približati prijatelju ali bližnjemu, ki ga mučijo samomorilske misli.
Vsakdo je drugačen
Preden se sploh približate nekomu s težavami, se opomnite, da so težave vselej kompleksne in se pri vsakomer kažejo na drugačen način. Nekateri se ubadajo s samomorilskimi mislimi več let, drugi niso o tem nikoli razmišljali, potem pa se nenadoma odločijo za smrt. Tretji živijo na videz uspešno življenje, v notranjosti pa bijejo težke bitke. Nikogaršnje težave niso enake.
Ko boste komu ponudili roko, upoštevajte raznovrstnost, zato dobro prisluhnite težavam in ne sklepajte prehitro.
Vzemite si čas
To je bržkone najlažja stvar, ki jo lahko naredite za nekoga, ki ga muči depresija. Če bo sprejel vašo pomoč, si vzemite dovolj časa in se oborožite s potrpežljivostjo. Za začetek potrebuje predvsem občutek, da ni sam na svetu. Postopoma bo ugotovil, da je nekdo, ki mu je mar zanj. Morda ne bo želel govoriti o stvareh, ki se mu podijo po možganih, a mu bo koristilo, da ima nekoga za oporo. Če se bo sčasoma odprl, bo že naredil pomemben korak proti izboljšanju.
Lahko pa se zgodi, da se ne bo želel pogovarjati z vami, a bi se morda s kom drugim. Poskusite se povezati s kakšnim prijateljem ali družinskim članom, ki bi ji oseba v stiski lažje zaupala.
Ne delite podrobnosti
To se nanaša na klepet in na družbena omrežja. Podrobnosti, ki ste jih izvedeli od človeka, nagnjenega k samomoru, ne prenašajte drugim. Če slišite kakršnekoli podrobnosti o samomoru, se zadržite in informacij ne širite naprej. Natančne ali podrobne podobe, duševne slike in prispodobe lahko pri nekom drugem vzbudijo podobne misli, česar si seveda ne želite.
Več poslušajte, manj delite nasvete
Lahka past, v kateri se hitro zataknete, je, da nekomu, ki se vam skuša odpreti, ponujate nasvete. V takih trenutkih ranljiva oseba lahko potrebuje le nekoga, ki bo poslušal in skušal razumeti težave, skozi katere se prebija.
To seveda ne pomeni, da ne smete ničesar vprašati. Včasih zadoščajo preproste besede, kot so si v redu in kako se počutiš, saj kažejo, da vas skrbi za dobro počutje človeka v stiski. Lahko je tudi dovolj za začetek pogovora o težavah. Za vzpodbudo je lahko kakšna vaša težja izkušnja, ki bo izpostavila vašo empatijo. Če boste delili svojo zgodbo, ki ste jo preživeli, boste poželi dobro žetev – depresivna oseba bo razumela, da ni povsem sama in edina s težavami.
Ob mirnem in obzirnem pristopu besede zanesljivo ne bodo samomorilskih misli pognale do udejanjenja.
Osredotočite se na okrevanje
Kadarkoli se boste pogovarjali z nekom, ki ga preganjajo samomorilske misli, je seveda pomembno prisluhniti njegovim težavam, istočasno pa skušajte pogovor krmariti k pozitivnim mislim in prižgite lučko na koncu predora. Nakažite, da je možno izboljšanje, okrevanje. Vsaka faza depresije in samomorilska kriza minejo in načeloma trajajo kratek čas.
Študija britanskega zdravstvenega sistema iz leta 2016 kaže, da vsak peti Britanec v nekem trenutku pomisli na samomor, kar polovica, ki se odloči, da si bo vzela življenje, pa potem poišče pomoč.
Če ne najdete pravih besed, da bi nekomu pomagali, vam še vedno ostane priporočilo, naj se obrne na ustrezne organizacije, usposobljene za reševanje takih stisk. Ne pozabite, da samomor ni neizogibna usoda in edina rešitev.
Priporočite pomoč po telefonu in spletu
Ko je nekdo pripravljen sprejeti pomoč izkušenih strokovnjakov, veščih poslušati, razumeti in svetovati, mu priporočite nekaj ponavadi noč in dan odprtih telefonskih linij. Društva za pomoč ljudem v stiski so razširjena po vsej državi.
Napotite jih k profesionalcem
V primeru, da bi si nekdo želel pogovor iz oči v oči, so na voljo izurjeni svetovalci. Za nekoga v hudih težavah taka odločitev ni lahka, saj je misel, da bi popolnem tujcu razkril svoje čustvene stiske, strašljiva. Vsekakor pa je taka odločitev koristna, kajti pogovor lahko izlušči glavne težave, ki se jih človek včasih niti ne zaveda.
Vir: Independent
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
