V ravnanju s človekovim najboljšim prijateljem obstaja kar nekaj pravil, eden pomembnejših pa je ta, da od psov nikar ne pričakujmo sporazumevanja, ki je značilno in lastno ljudem. V pasjem svetu je glavno komunikacijsko orodje le energija.
Ker psi ne poznajo besed, nam svoje namere in počutje sporočajo s položajem ušes, repa ali glave, s pogledom in načinom premikanja. In če njegovih sporočil ne znamo razbrati, lahko nastanejo nesporazumi ali (kar je še hujše) vedenjske težave pri psih. A če se ljudje nekako še lahko naučimo brati telesne znake, ki nam jih pošiljajo psi, pa tega od slednjih ne moremo pričakovati. Bolj kot na mimiko našega obraza in gestam z rokami se bodo psi odzivali na našo energijo.
Pasji svet enostavno ni toliko razumski kot je nagonski.
Vanj zato lahko vstopite le tako, da zaupate svojim občutkom in se neprestano zavedate, da so psi bolj uglašeni z našo energijo in nebesednimi oblikami vedenja kot pa s tonom in modulacijo našega glasu.
In medtem ko mi doživljamo svet tako, da najprej vidimo, nato začutimo privlačnost ali neprivlačnost, potem pa si o videnem še oblikujemo svoje mnenje, pa psi svet predvsem vonjajo. Pes bo človeka, ki se mu približuje, navadno zavohal že na več kot petdeset metrov in si o njem pričel ustvarjati predstavo prav na podlagi vonja.
Smo iz različnih svetov!
Veliki poznavalec pasje psihologije in zvezdnik resničnostne oddaje Šepetalec psom Cesar Millan skuša to pomenljivo razliko v dojemanju sveta že dolga leta dopovedati ljudem, njegovo sporočilo pa je še posebno pomembno za ljudi, ki prihajajo prvič v stik z neznanim psom.
»Na podlagi teh temeljnih razlik v čutnih zaznavah med psom in človekom si lahko razložimo eno od najbolj nerazumnih oblik vedenja, kar sem jih doživel pri ljudeh, ko prvič zagledajo psa. Takoj stečejo k njemu in se sklonijo k njemu, da bi ga pobožali. To delajo zato, ker je dotik človekov drugi najmočnejši čut. Ampak zagotavljam vam, če bi psi lahko govorili, bi rekli: 'Človek, ne rini vame, ne poznam te še!'«
Če je pes relativno socializiran in vajen 'vsiljivih' neznancev, bo najhujše, kar se lahko zgodi, njegova hipna stiska in morda njegov umik. Stvari pa lahko postanejo še kako nevarne, če je pes kakorkoli travmatiziran ali nevajen tujcev.
Nekaj takšnega se je nekoč zgodilo denverski voditeljici informativne oddaje Today Show Kyle Dyer. Televizijska voditeljica je kot velika ljubiteljica psov pripravila dramatično reportažo o tem, kako so gasilci rešili argentinsko dogo iz zmrznjenega jezera. Med pogovorom v studiu je Kyle psa ljubkovala in božala, ob koncu pa se je še sklonila čisto blizu k njemu, da bi se od njega poslovila. Žal jo je pes ugriznil in to med oddajanjem v živo. Kyle je za posledicami tega nesrečnega ugriza prestala več operacij zgornje ustnice in nosu, v službo pa se je vrnila bogatejša za izkušnjo, da se je treba znati sporazumevati z neznanimi psi.
»To napako delajo ljudje tisočkrat na dan, ker imajo tako zelo radi dotik,« je jasen Cesar Millan, ki v eni svojih zadnjih knjig Vzgoja srečnega psa razkrije nadvse preprosto in bolj spoštljivo tehniko, ki jo tudi sam uporablja pri svojih prvih srečanjih z neznanimi psi. In Cesar ima zaradi narave svojega dela takšnih srečanj zares veliko.
Prvo srečanje z neznanim psom!
Prvi pristop k neznanemu psu bi moral po Cesarjevo potekati brez dotikanja, govorjenja in očesnega stika. Ves čas srečanja moramo ostati v sebi umirjeni in odločni. Stvari si lahko olajšamo tudi tako, da se v bližini neznanega psa (pa naj se ta zdi še tako krotek in priljuden) najprej osredotočimo na ljudi okoli sebe in se za kužka, ki vam verjetno že ovohava noge, ne menite.
»Roke držite ob sebi in pustite psa čisto čisto pri miru. Ne glejte ga in mu ne govorite. Pustite ga, naj vas najprej spozna. Ko bo dobil informacije, ki jih išče, bo odšel stran ali pa bo v mirni, podrejeni drži stopil pred vsa, da bi se z vami soočil,« še svetuje Cesar in nadaljuje: »Preden usmerite svojo pozornost na psa, vsekakor vprašajte njegovega lastnika, če vam dovoli, da se poukvarjate z njim. Potem poglejte psa in mu kaj recite. Če se vam približa, mu ponudite, naj poduha vašo zaprto pest s prsti, obrnjenimi navzgor. Če ne kaže znamenj strahu ali napadalnosti, ga lahko pobožate. Vsekakor je zmerja priporočljivo, da neznanega psa najprej počohate po prsih ali po rami. Nekateri si dotik glave ali vratu od zgoraj lahko razlagajo kot napadalnost. Medtem ko se spoznavata, je najpametnejši dotik tisti, ki je najvarnejši.«
Sliši se preprosto, pa vendar dela tak pristop ljudem veliko preglavic. Konec koncev, ali ne velja, da je 'nevljudno, če se za žival ne bi zmenili'?
»Pravzaprav ne. Če se na začetku ne zmenite za psičko, s katero se še niste spoznali, niste nevljudni. V resnici ste uvidevni do njenih potreb. Navsezadnje vas ne pozna in to je lahko zanjo zastrašujoče. Ko prvič stopite na njeno ozemlje, ne ve, ali ste prijatelj ali sovražnik,« zna to dilemo razložiti Cesar.
»Najprej bo verjetno ovohala stopala človeka, ki ga prvič sreča. S tem pes spozna vaš vonj in zazna energijo.«
Če boste takrat zdržali in se psičke ne boste dotikali, jo ogovarjali in z njo vzpostavljali očesnega stika, boste tako pokazali spoštovanje do pasjega zaznavanja sveta, pa tudi do njenega prostora.
Zavedajte se svoje energije!
Ta isti pristop – torej pristop brez dotikanja, govorjenja in očesnega stika – lahko uporabite tudi v situacijah, ko je pes, ki ga že dobro poznate, pretirano vznemirjen ali preplašen. Če boste dosledni, se bo kužek slej ko prej umiril in zavzel podrejeno stanje.
In ko boste osvojili to preprosto tehniko za obvladovanje najbolj nepredvidljivih situacij v stiku s psi, boste morda že pripravljeni ozavestiti tudi eno najtežjih lekcij za zares dober odnos s štirinožci.
»Pri svojem delu s klienti kar pogosto opazim, kako se sploh ne zavedajo, da izžarevajo živčno ali šibko energijo, dokler jh na to ne opozorim. Niti malo nisi v stiku z njo in nimajo pojma, zakaj se njihov pes odziva nanje tako, kot se. Ker pa se psi sporazumevajo prav z energijo, lahko človeka 'prečitajo' v sekundi. Prav gotovo ste že opazili, da nekateri ljudje naravno privlačijo pse, od drugih pa ljudje bežijo. Mirna, odločna energija jih vedno pritegne. In vedno se skušajo izogniti šibki, živčni ali neuravnovešeni energiji,« je še jasen Cesar.
Da bi s svojimi kosmatimi prijatelji vzpostavili zdrav odnos, zaradi česar bodo vaši kužki neprimerno srečnejši, morate postati pozorni na svojo energijo in se jo naučiti prilagoditi tudi, ko se ne počutite ravno najbolj mirne in odločne. To lahko storite tako, da usmerite pozornost na svoja čustva, nato pa še na telesno držo. V kolikor ugotovite, da ste zaradi stresa v krču in to s svojo zgrbljenostjo tudi izražate, se skušajte zravnati, dvignite glavo, ramena potisnite nazaj in prsni koš naprej. Poskusite stabilno stati, ne da bi pri tem prekrižali roke ali noge ter dihajte globoko in izdihujte počasi.
Pri izžarevanju mirne in odločne energije si lahko pomagate tudi z vizualizacijo. Pomislite na Oprah Winfrey ali olimpijskega plavalca Michaela Phelpsa.
»Njuna močna drža vodje – vsakega na svojem področju – se ne izraža samo v njunem govoru, ampak tudi v hladnokrvnosti, samozavesti in samoobvladovanju.«
Ko vam bo to uspelo, boste doživeli to, kar skuša leta in leta ljudem po svetu dopovedati Cesar Millan. Šele kombinacija mirnega, odločnega človeka in mirnega, podrejenega psa ustvari naravno ravnotežje, ki ohranja stabilnost, zaradi katere je pes uravnotežen, osredotočen in zadovoljen.
In prav takšnega si tudi želimo, ni res?
Za več branja na dano temo vam priporočamo knjigo Cesar Millan Vzgoja srečnega psa, ki je izšla pri založbi BP, našli pa jo boste tudi v vseh bolje založenih knjigarnah.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"