Ženske včasih kar malo skrivamo svoje spolno življenje, pogovor z dvema ginekologinjama pa je dokazal, da smo še kako polnokrvne.
Sabina Senčar, dr. med., in mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med, sta ginekologinji brez dlake na jeziku, zato je bil naš pogovor o spolnosti skozi različna življenjska obdobja ženske poln smeha, takšen, kakršno naj bi življenje ženske na splošno tudi bilo.
Dotaknile smo se vsega, brez sramu in strahu, vesele, da smo ženske, hihitajoče in navihane. Pa podkrepljene z dejstvi. Ženska seksa drugače pri svojih dvajsetih, tridesetih, štiridesetih, petdesetih in naprej – dokler gre, gre, a vedno je drugače. Mati narava kljub vsem modernim vplivom poskrbi, da ima žensko telo svoje zakonitosti, ki se ravnajo po biološki uri, in ne nujno po njenih pričakovanjih.
Do dvajsetega leta
»Da se razumemo,« začne naš pogovor v lični ordinaciji dr. Senčarjeva. »Ženska je spolno zrela, ko dobi menstruacijo, če govorimo o fizičnem vidiku spolnosti, celo že prej začnejo delovati hormoni, ampak socialna zrelost fizične večinoma ne dohaja.«
Tako nekako naj bi se začela ženska spolnost, dr. Bizjak Ogrinčeva pa dodaja: »Seveda so tukaj vpletene vse te komponente od razuma do odgovornosti in vpliva okolja, ki vplivajo na to, kdaj se ženska odloči za aktivno spolno življenje. K nama velikokrat pridejo punce tudi prej, preden začnejo seksati, da se malo pogovorimo o ptičkih in čebelicah (smeh), ker so že njihove mame najine pacientke, sicer pa običajno pridejo na prvi pregled po tem, ko že imajo spolne odnose.«
Sama si sploh ne morem predstavljati, da bi me mama za roko peljala h ginekologu na takšen posvet, prej bi se odločila za družbo prijateljice, mama je le mama in vsega ji res ni treba vedeti. »Midve se drživa tega, da se s punco sami pogovoriva, če se le da, da se starši ne vmešavajo,« pripomni dr. Senčarjeva.
»Mislim, da to ni dobro, da so meje med materjo in hčerjo tako zabrisane,« nadaljuje dr. Bizjak Ogrinčeva. Vseeno je dejstvo, da lahko dekle v katerikoli starosti pride samostojno h kateremu koli ginekologu in ni treba, da so o tem starši obveščeni.
»Meja, kdaj naj bi mladi zaživeli svojo spolnost, je postavljena izključno zaradi šolanja, ampak to je umetno postavljena meja, saj se po končani devetletki začne pričakovati, da lahko otrok samostojno in odgovorno poskrbi zase,« še trdi dr. Senčarjeva. Seveda me zanima, koliko so mladi danes resnično ozaveščeni, ko gre za varno spolnost, ali so se stvari kaj spremenile od včeraj, ko je bila uporaba kondoma popoln bavbav. »O nosečnosti že vrabci čivkajo in se tega bojijo, o boleznih pa se malo govori. Ampak tega je pri najstnikih ogromno, samo omenim naj punco, ki je bila že po prvem spolnem odnosu HPV-pozitivna in so že nastopile spremembe na materničnem vratu. Nešteto je tudi genitalnih bradavic,« razmišlja dr. Bizjak Ogrinčeva.
»Jaz pa mislim, da kondomov sploh ne uporablja pogosto. Poglejte – če mama pripelje hči, da bi dobila kontracepcijske tablete, jo zame ogrozi z večjo možnostjo okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi, kar je veliko hujše, kot če bi jo prepričala v uporabo kondomov, saj so sproščeni spolni odnosi in menjavanje partnerjev pri mladi punci bolj nevarni kot pri starejši,« razmišlja dr. Senčarjeva. »Ne zato, ker je starejša bolj pametna, ampak ker je sluznica drugačna. Če si okužen s HPV v mladih letih, ko se prerašča epitelij, je nevarno, povsem drugače kot pri starejši ženski, ki ima za seboj že kakšen porod.« Nenadoma pomislim na svojo hčer, ki jo vse to še čaka, ampak zagotovo spolnost v mladih letih pomeni še kaj drugega, kot so bradavice in spremembe materničnega vratu. »Seveda,« skozi nasmešek nadaljuje dr. Senčarjeva, »gre za raziskovalno dejavnost. Mimogrede, mi se lahko delamo, da otroci ne bodo raziskovali, ampak bodo, najprej sebe. Tako je bilo in tako vedno bo, odrasli se moramo tega samo zavedati. Po drugi strani pa 15-letniki ne tvorijo tesnih vezi, čeprav bi bilo idealno, da bi raziskovali na tej osnovi, da bi imeli lepšo, s čustvi povezano spolno izkušnjo, ker to več obeta pozneje.«
Od dvajsetega do tridesetega leta
Živo se spominjam, da se nam je takrat precej dogajalo, tako puncam kot fantom, da nas je, po domače povedano, razganjalo.
»To je razcvet,« je navdušena dr. Senčarjeva, »Ni lepšega obdobja, kar se tiče fizičnega vidika, jaz bi predvsem pri spolnosti poudarila še nekaj, o čemer se ne govori veliko, to je trenje, ki je nujno za uspešen spolni odnos. Ne sme biti ne preveliko in ne premajhno, a brez trenja ni nič. Ne govorim o tem, kaj, koga in kako si bo kdo izbral, ampak o trenju z ginekološkega stališča. Izključno mehanično. Brez mehanike ni nič (smeh).« Med dvajsetim in tridesetim letom je trenje optimalno. Mazavega tkiva je dovolj, to je super sočno, nagubano, je tesno, ker ženske pogosto še niso rodile. To je vrhunec hormonov! A ne?« pogleda svojo sodelavko Urško, ki prikima in doda: »Poleg tega izgubiš tudi strah. Ko si zelo mlad, se ne moreš tako prepustiti, ker ne veš, kaj ti je všeč, imaš še zavore v glavi, v teh letih pa si že toliko pameten, da se lahko malo bolj prepustiš toku. Drugače povedano, če si želiš zanositi, boš, če ne, boš uporabil zaščito in to preprečil.«
Dr. Senčarjeva nas opomni, da so spolni odnosi intimni odnosi, ki se staršev ne tičejo, zato jih s tem tudi ne gre obremenjevati, čeprav morda mladi še ne živijo na svojem. »Ali bi si vi želeli predstavljati, kako to počnejo vaši starši ali vaši otroci?« me pobara. Niti najmanj! Prostorska stiska gor ali dol, to je obdobje, ko si aktivno iščemo stalnega partnerja, kar nam omogoča tudi ljubezenski odnos znotraj spolnosti, ki ga pričakujemo.
Od tridesetega do štiridesetega leta
»Ja, trenja je že malo manj, zato je pa čutnosti več, ker smo že z vsemi žavbami namazani,« z nasmeškom pojasni dr. Bizjak Ogrinčeva. »Glava je tukaj zelo pomembna, možgani so seksi,« ji pritegne dr. Senčarjeva. »Ravno med tridesetim in štiridesetim letom se ženske v povprečju danes tudi najbolj ukvarjajo z reprodukcijo: je noseča, bo noseča, je ravno po porodu ali v postopku umetne oploditve ...«
»Takrat sta s partnerjem najbolj na preizkušnji, če imata težave z zanositvijo, in tudi glede spolnosti sta na preizkušnji. Če je ženska ravno po porodu, ne more takoj imeti spolnih odnosov, lahko je preveč navezana na otroke, se odtuji od partnerja, nima časa ... To in še razne druge ovire naredijo to obdobje napeto,« razmišlja dr. Bizjak Ogrinčeva.
»Zdaj je malo prostora za velike razprave o seksu, malo časa in pogosto so tu še majhni otroci, razen če imata reprodukcijo že za seboj in se lahko spet posvečata drug drugemu,« odločno pribije dr. Senčarjeva, Urška razvija misel naprej: »V resnici je pogosto tako, da potem partnerja že komaj čakata drug drugega, žena se zdaj končno spomni na moža ...«
»Ma, Urška, a ni tako, da pogledaš na to, kaj vse si že prestal, in si rečeš, sem, kakršna sem?« izstreli Sabina v hipu. »Tudi to imaš prav, ja. Sebe imaš končno rad takšnega, kot si. V puberteti itak nisi zadovoljen sam s sabo, pa čeprav si perfekten. Tudi v dvajsetih si takšen, ampak vedno kaj najdeš, da te moti, zdaj se začneš sprejemati,« pritrdi Urška.
Zdi se mi, da bi o sprejemanju same sebe lahko nastal samostojen članek, sploh če pomislim na vse ženske tegobe, ki takrat udarijo ven, od celulita do maščobe na nepravih mestih na telesu. »Ah, starejše ženske so veliko bolj zadovoljne same s sabo kot mlade, veliko bolj! Ko jim kaj manjka, jih nič ne moti. Kakšna kila več ... to je pri starejših brez pomena,« navdušeno opisuje dr. Senčarjeva.
Od štiridesetega do petdesetega leta
Če sklepam po sebi pri nekaj čez štirideset, že lahko opazim nekaj predmenopavznih sprememb, ki mi za zdaj še ne grenijo življenja, a ne morem se delati, da jih ni. Pa smo spet pri trenju, bi rekla dr. Senčarjeva, ki postane takrat problem, mimogrede se pojavijo tudi ohlapna nožnica, bolezni, motnje v hormonskem ravnovesju ... »Težave so tako psihične kot mehanske, tukaj je res treba delati na sebi.« Žensko telo se pripravlja na menopavzo, kar pa še ne pomeni, da ne more uživati, nasprotno, le malce bolj se je treba posvetiti tehniki in sprejeti dejstvo, da nismo več najmlajši.
Dr. Bizjak Ogrinčeva jo dopolni: »Imava veliko populacije po 40. letu in te ženske se mi zdijo najbolj stabilne, končno imajo čas zase in lahko največ naredijo na sebi.« Ampak zakaj imamo potem toliko razočaranih gospodinj? Žensk, ki jih kljub vsej urejenosti ali uspešnosti partnerji ne povohajo ali pa med njimi sploh ni več kemije oziroma, kot se rade ženske izrazijo, jim partner ne diši več! Kaj se dogaja, zakaj vsak drugi par obstane na tej točki v spolnosti? Dr. Senčarjeva ponuja tako lep odgovor: »Ljubezen in strast sta dve popolnoma različni stvari. Ljubezen je bližina, je varnost, je nekaj znanega, je nekaj takšnega kot kruh. Strast pa je kot vino, neznano, v sebi nosi oddaljene dežele, nevarno, skrivnostno ... No, zdaj pa poskusite to združiti v enem moškem! Od njega hočete, da veste, kaj misli, kje je bil, smrči ali ne smrči, številko noge, koliko denarja je zapravil ... hkrati pa zahtevate še strast. Ni lahko, ampak nikar ne mislite, da to ni mogoče, nasprotno! Ampak tega nas na žalost nihče ne nauči, razmišlja Sabina na glas.
»Takrat ko je moški najbolj oddaljen, nedosegljiv, takrat se ti zdi najbolj seksi. Kruh pa vino, oboje je dobro, brez kruha ni nič, a tudi vino mora biti!«
Bolj res ne bi moglo biti, vsaj kot sama opažam, pa če sklepam po sebi ali po prijateljicah. Ko je mož doma in skuha, ga pohvalim, a se ne stopim od pohote, ko pa ga cele dneve ni, ker dela, in se vidiva samo zvečer, takrat pa naenkrat postane privlačen, skrivnosten. Kako naj zdaj ženske združimo ta kruh in vino, hudiča? »Veste, partnerja res vidimo z drugačnimi očmi, če živi še svoje življenje, ne samo skupnega. Tukaj moški velikokrat storijo napako, ko ženski rečejo, naj ostane doma, ker bo on skrbel zanjo, saj ji uničijo ta drugi del življenje, ki ni intimen. Partnerja morata imeti tudi vsak svoje življenje in ženska mora imeti svojo socialno mrežo ljudi,« opozarja dr. Senčarjeva. »Jaz bi rekla, da mora ženska imeti svoje skrivnosti, da se ne sme zapustiti in da mora biti pozorna do moža - tako kot on do nje.« Se pravi, to je še čas, ko brzinsko odvržemo predpasnik in si nadenemo lepo in seksi perilo? Dr. Senčarjeva: »Seveda! To je vse vino (smeh)! So ženske, ki niso zadovoljne same s sabo, pa si rečejo, da bodo tele bombažne spodnjice vse zakrile, ves celulit. Moški pa pravijo, naj si ženske nadenejo čipko in celulita nihče ne bo opazil, razumete razliko?« Dr. Bizjak Ogrinčeva dodaja: »Pri teh letih že tako nisi več popolna, in če si nadeneš še kakšne stare gate in razvlečeno pižamo, to res ni seksi, treba je vložiti malo več truda. Tudi če zanič skuhaš, je pomembno, kako to postrežeš.« Verjamem, da je manj očitkov glede zažgane pečenke, če si takrat v negližeju v kuhinji, ali kot je rekla mama dr. Senčarjeve, citiram po navedku: »Še hudič je lep, ko je mlad.«
»Pa še na nekaj bi opozorila, kar se dogaja: ženske svoje partnerje kaznujejo tudi tako, da jim odtegujejo spolne odnose, potem pa se čez čas sprašujejo, kaj so naredile narobe, da moža več ne zanimajo. Ali pa vzemimo čas po porodu, ko marsikateri ni do seksa, kar še ne pomeni, da se ne more kako drugače potruditi. Odnos je treba gojiti, in to je zelo pomembno,« poudarja dr. Bizjak Ogrinčeva in dr. Senčarjeva ji pritegne: »Kadar je v odnosu vse v redu, seks ni najbolj pomembna stvar v življenju. Ko gre kaj narobe, pa v sekundi to postane.« Zdaj pa recite, da to ni res?
Med petdesetim in šestdesetim letom
Takrat smo v obdobju perimenopavze, ki je poglavje pred menopavzo in lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let: pojavljajo se miomi, ko ženske kar naprej krvavijo, menstruacije nagajajo, ženske obliva vročica, pogosta je inkontinenca, zdrs medeničnih organov, jemljejo se takšna ali drugačna zdravila, ki zelo vplivajo na spolnost in libido (na primer antidepresivi), in še marsikaj, pa tudi moški niso več, kar so bili v mladosti, in vedno ne morejo sodelovati, kot bi morda želeli. Dr. Bizjak Ogrinčeva pravi, da ženske, ki imajo redne spolne odnose, dosti bolje prenašajo menopavzalne težave, tudi hormonsko, najhujše težave, predvsem psihološke, pa imajo ženske, ki iz takšnega ali drugačnega razloga nimajo otrok, ker se začnejo zavedati, da je zanje prepozno. »Se oproščam,« v smehu vskoči dr. Senčarjeva, »ampak spet moramo nekaj povedati o trenju. Tukaj ga je pa naenkrat preveliko, ženske se začnemo malo 'sušiti', ker nam je tako namenjeno. Tako naredi narava, naravo pa imamo zelo radi, kajne? A zanjo spolnost ni več zanimiva, ker je reprodukcije konec, svojo nalogo je opravila, nikjer pa ne piše, da moramo nehati seksati, nasprotno! Zdravje tkiv nožnice je boljše, če je več trenja, tudi bolj se obnavlja. To ni tkivo, ki se obrablja z uporabo, to ni koža, to je namenjeno redni uporabi (smeh)! Saj veste, kožo je treba skriti pred soncem, da ne bo kožnega raka, na pljuča moramo paziti, ker so plini v zraku ... na vse je treba paziti, nožnice pa prevelika uporaba ne izrabi, ne pokvari ali uniči.« Poleg tega pa ni malo žensk, ki z menopavzo in spolnostjo pri tej starosti sploh nimajo večjih težav, le da se o njih ne govori tako pogosto kot o tistih, ki jih imajo.
Od šestdesetega leta dalje
»Niso tako redki pari, ki pri teh letih še vedno uživajo v spolnosti, poznam tudi kakšne pri osemdesetih,« z iskrico v očeh pove dr. Bizjak Ogrinčeva na svoj mehki način. »Tako kot ne moreš reči, kdaj naj bi se spolnost začela, ne moreš reči, kdaj naj se konča.« Dr. Senčarjeva celo trdi, da obstaja telesni spomin. »Telo je tako narejeno, sploh če smo ga tako vzgajali ves čas, da je pozorno na tovrstne dražljaje. Če se ženska pri 70 letih odloči za prvi spolni odnos, tega spomina seveda ne bo imela, sicer pa vam ne morem povedati, kako zelo to deluje.« Kaj drugega še dodati, kot da se ljubite in seksajte, dokler lahko, in če vas ne podpre narava, si pomagajte sami.
Besedilo: Katja Golob // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj