Od nekoč močnih industrijskih velikanov so danes ostale le še sledi preteklosti - zapuščene tovarne, nakopičeni dolgovi in spomini tistih, ki so v njih delali.
Ljudje v srednjih in poznih letih se radi spominjajo predvojne industrije, ki je zaposlovala več deset tisoč delavcev in je bila v ponos celotne nekdanje države.
Čeprav je v nadaljevanju povzeti seznam nekoč legendarnih blagovnih znamk omejen na področju zgolj današnje Bosne in Hercegovine, jih boste starejši bralci z nemalo nostalgije zagotovo prepoznali.
Nekdaj gospodarski ponos Jugoslavije
Eden od simbolov tistega zlatega obdobja je zagotovo Agrokomerc, ki so ga imenovali 'gospodarski čudež'. Ta velikan je imel kar 59 tovarn in je proizvajal okoli 400 različnih prehranskih izdelkov, v njegovih obratih pa je delalo več kot 13.000 delavcev. A od nekdanje slave je ostalo le ime, pred desetimi leti pa je dolg podjetja znašal kar 125 milijonov evrov.
Nekoč je Agrokomerc oskrboval trg celotne Jugoslavije in izvažal v kar 30 držav ter letno ustvaril pol milijarde dolarjev prihodkov. Danes so na tiste čase ostali le še spomini.
Če bi današnje mlade vprašali, kaj je TAS, bi le redki vedeli, da je to nekdanja tovarna avtomobilov Sarajevo. Tovarna je bila ustanovljena leta 1969 v sodelovanju s Volkswagnom, prvo vozilo, ki so ga tam sestavili, pa je bil legendarni Beetle.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je TAS doživel razcvet – proizvajal je priljubljenega Golfa, iz njegovih hal pa je letno zapeljalo do 15.000 vozil. S prihodom Golfa II je proizvodnja dosegla kar 25.000 avtomobilov letno ali celo več.
V istem mestu je deloval tudi znana tovarna motorjev Fabrika motora Sarajevo (Famos), ki je pred vojno zaposlovala 12.000 delavcev v 12 tovarnah po BiH. Letna prodaja podjetja je znašala 400 milijonov dolarjev, samo prodaja motorjev in delov Mercedes-Benzu pa je ustvarila prihodek v višini 15 milijonov dolarjev na leto.
Med nekdanjimi velikani je bil tudi Šipad, simbol uspešne lesnopredelovalne industrije. To podjetje, znano po kakovostnem pohištvu, je v svojih najboljših časih zaposlovalo kar 80.000 delavcev in imelo organizirano proizvodnjo celo v ZDA. Bila je svetovno znana blagovna znamka, ki pa je, tako kot mnoga druga velika podjetja, sčasoma propadla.
Porušen simbol gospodarske moči
Pred kratkim so v Banja Luki dokončno porušili dimnik Incel in starejši se bodo spomnili, da je bil ta dimnik nekoč simbol banjaluškega močnega gospodarstva.
Industrijski kompleks Incel je bil nekoč velikan kemične industrije, ki je vključeval tovarne, kot so Celuloza, Viskoza, Elektroliza in druge. Pred vojno je Incel zaposloval okrog 6500 delavcev in dosegel izvoz v vrednosti več kot 100 milijonov dolarjev. Danes je večina hal zapuščenih, na njihovem mestu pa so zasebne univerze, podjetja in skladišča.
Banjaluka je bila ponosna tudi na leta 1950 ustanovljeno podjetje Rudi Čajavec. To podjetje je proizvajalo elektroniko za vojaško industrijo, radijske sprejemnike za avtomobile, računalniško-radarske sisteme, kamere in medicinsko elektroniko. V njegovih halah, ki so obsegale kar 84.000 kvadratnih metrov, je bilo zaposlenih 10.500 ljudi.
Tovarne Čajevec so nekoč izdelovale televizorje, mikroprocesorje in sofisticirano medicinsko opremo, danes pa so na istem mestu butiki, kavarne in trgovine z blagom iz Kitajske in Turčije.
Posebno mesto na tem seznamu zavzema sarajevski Energoinvest, ki je bil pred vojno razglašen za peto najuspešnejše podjetje v vzhodni Evropi. To podjetje je po vsem svetu podpisalo pogodbe v vrednosti več sto milijonov dolarjev, samo v letu 1989 je ustvarilo 580 milijonov dolarjev dobička, medtem ko so njegovi obrati zaposlovali 54.700 delavcev.
Nekdanji gospodarski velikan je bil tudi mostarski Soko, ki je v Jugoslaviji zaposloval 6000 ljudi in izdeloval dele za letala Boeing in Airbus. V njegovih obratih so izdelovali kar 16 tipov letal, pa tudi helikopterje in vojaško opremo, še zapiše Telegraf.
Vzrok propada ni le vojna
Takih propadlih podjetij je v BiH na desetine. Ob njihovem neverjetnem vzponu so prav tako zanimivi razlogi za njihov padec.
Ekonomist Milenko Stanić poudarja, da teh podjetij ni uničila le vojna – glavna težava je bila pomanjkanje državne podpore.
"Veliki sistemi lahko preživijo le z močno podporo države in jasno državno politiko. Ta podjetja so delovala zaradi dobrih političnih odnosov z drugimi državami, ko pa je to izginilo, je izginil tudi trg," je za Nezavisne pojasnil Stanić in dodal, da so podjetja po privatizaciji propadla tudi zaradi slabega vodenja.
"Vsi so mislili, da lahko vodijo posel sami, brez jasne strategije. Proizvodnja je postala razdrobljena, vlagali pa so ljudje, ki niso imeli dovolj znanja. Danes so žage naš največji dosežek, a to ni dovolj za resen nastop na mednarodnem trgu."
Propad teh nekoč močnih podjetij je globoko zaznamoval gospodarstvo Bosne in Hercegovine, pa tudi življenja tisočev delavcev, ki so izgubili delo in varnost.
Od nekdanjih velikanov so ostale le prazne hale, dolgovi in spomini na čase, ko so bila jugoslovanska podjetja znana in spoštovana po vsem svetu, zaključuje Biznis Telegraf.
- Preberite si tudi: Pesem, ki je bila v Jugoslaviji prepovedana 10 let, potem pa jo je želela slišati Jovanka
