Živali seksajo in ljudje seksamo. Pa vendar smo edini, ki se lahko ljubimo več ur, se imamo božansko, imamo večkratne orgazme, ne da bi se kogarkoli dotaknili, ker si to lahko predstavljamo. Tega nam ni treba niti storiti. Doživimo lahko to močno stvar, ki ji pravimo pričakovanje in ki je sestavni del strasti. Zmožnost predstavljati si, da se dogaja, doživljati, kot da se dogaja, kadar se nič ne dogaja in se obenem vse dogaja.
Večino izmed nas bo ponoči vzburilo to, proti čemur bomo protestirali čez dan.
Erotičen um ni vedno politično korekten, kajti če bi vsi fantazirali o postelji, prekriti z vrtnicami, ne bi imeli vseh teh zanimivih pogovorov. V naših možganih je ogromno reči, za katere včasih ne vemo, kako bi jih povedali človeku, ki ga ljubimo, ker nekako verjamemo, da je ljubezen nesebična. Res pa je, da poželenje spremlja določena mera sebičnosti v najboljšem pomenu besede: zmožen ostati povezan sam s sabo v prisotnosti drugega.
To pomeni, da se vsi rodimo s potrebo, da bi uskladili dve skupini paradoksalnih potreb: npr. potrebo po povezanosti in potrebo po ločenosti, ali pa potrebo po varnosti in po pustolovščini, ali potrebo po skupnosti in po samostojnosti.
Preberite več na Aktivni.si
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
