Kakšni so znaki, da je vaš kuža postal seniorček in kako skrbeti zanj?

13. 1. 2024
Deli
Kakšni so znaki, da je vaš kuža postal seniorček in kako skrbeti zanj? (foto: Profimedia)
Profimedia

Mnogi od teh znakov so pravzaprav vzporedni simptomi staranja pri ljudeh! 

Razumevanje, kdaj je vaš hišni ljubljenček dočakal starost, je pomemben vidik tega, da ste starš hišnega ljubljenčka, saj bo to vaš znak, da opazujete spremembe v navadah ali vedenju, ki bi jih morda morali ukrepati, da bi se vaš pes počutil srečno in udobno v svojih zlata leta.

Morda boste presenečeni, ko ugotovite, da ni določene starosti, ko pes iz odraslega postane starejši. Namesto tega se lahko čas, ko vaš pes vstopi v to fazo, zelo razlikuje glede na pasmo in velikost psa. Medtem ko mnogi ocenjujejo, da je povprečna starost psa, pri kateri postane starejši, približno 7 let, se lahko ta med 5. in 12. letom dejansko precej razlikuje.

Profimedia

Starost in pasme psov

Večina psov je mladičev, dokler niso stari približno 6 mesecev do 1 leta. Nato postanejo odrasli psi, stopnja, ki traja, dokler niso stari 5 ali 6 let, preden se začnejo kazati znaki starosti, ki označujejo starostno življenjsko obdobje. Nekateri psi dopolnijo 12 let, preden se začnejo dramatično starati.

Kljub temu na splošno pričakujemo, da je 'starejše' življenjsko obdobje zadnja četrtina do ene tretjine pričakovane življenjske dobe psa. Majhni psi dosežejo svojo odraslo starost hitreje kot večje pasme, saj so pogosto popolnoma odrasli pri 6 do 8 mesecih. Vendar pa se  kasneje starajo počasneje.  

Življenjska doba psov majhnih pasem je običajno daljša od psov velikih pasem – do približno 16 let. Torej majhen, zdrav pes morda ne bo veljal za seniorčka, dokler ne napolni 12 let. Kljub temu vedno obstajajo Nekatere majhne pasme, vključno s španjeli Cavalier King Charles, imajo krajšo življenjsko dobo in veljajo za starejše pri približno 8 letih. Velike pasme psov imajo običajno krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da hitreje vstopijo v zlata leta kot manjše pasme.

PREBERITE ŠE:

Labradorci so dober povprečni barometer psov velikih pasem. Njihova tipična življenjska doba je približno 12 let, tako da bi v starejša leta vstopili pri 8 do 9 letih. Orjaške pasme, kot je bernski planšarski pes, imajo precej krajšo življenjsko dobo živijo v povprečju od 6 do 8 let, zato bi jih imeli za starejše že med 4. do 5. letom starosti.  

Navsezadnje je lahko težko uganiti pričakovano življenjsko dobo mešane pasme in če ste posvojili rešenčka, morda ne boste vedeli njihove natančne starosti. Vendar obstaja nekaj zanesljivih znakov staranja, na katere morate biti pozorni, ko vaš pes doseže določeno starost. Ko vstopijo v svoja zlata leta, lahko starejši psi:

• Trpijo zaradi okorelosti okončin, zlasti zjutraj (ta znak artritisa mora biti označen s svojim veterinarjem)

• Postanejo bolj nepotrpežljivi, zlasti pri mlajših, bolj energičnih psih  

• Posivijo okoli gobčka

• Morda boste opazili tudi znake pasje kognitivne disfunkcije. Pri starejših je to vključujejo prekinjen spanec, izgubo voha, nenavadno nočno ali večerno aktivnost in tesnobo.

Profimedia

Skrb za starejše pse

Če zanj skrbno skrbite vi in vaš veterinar, bo vaš starejši pes morda še nekaj časa živahen in aktiven. Najpomembnejši elementi, ki jih je treba upoštevati, so redna veterinarska oskrba, pravilna prehrana in vadba, ki ustreza njihovi starosti in zdravstvenemu stanju ter duševna stimulacija.

Starejši psi so bolj dovzetni za nekatere bolezni, kot sta osteoartritis in rak. Obstoječe zdravstvene razmere in splošno zdravstveno stanje se lahko prav tako hitro spremenijo v starajočem se telesu psa. Če lahko vaš veterinar zgodaj odkrije bolezen, bo imel boljše možnosti za učinkovito obvladovanje ali ozdravitev bolezni bo vašemu kosmatemu najboljšemu prijatelju pomagal ohraniti dobro kakovost življenja.    

BONUS VIDEO: V najnovejšem podkastu 1, 2, 3 …bis! se Tilen Artač s svojima sogovornikoma pogovarja o fascinantnem svetu zvoka. Boljšega gosta za to temo, kot je Franc Kuzma - svetovno priznani strokovnjak na področju gramofonov in zvočne reprodukcije – si ne bi mogel želeti. Zraven je povabil zagrizenega avdiofila Aleša Kacjana, ki je bil 40 let prvi flavtist Orkestra Slovenske filharmonije.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču