Oddaljene kamere v Afriki so posnele prve slike in videoposnetke divjih šimpanzov, ki jedo in delijo fermentirano sadje, ki vsebuje alkohol.
Navezovanje stikov ob alkoholnih pijačah je starodavna človeška tradicija, to vznemirljivo odkritje pa nakazuje, da je morda še starejša – in manj edinstvena za nas – kot smo mislili.
Zanimiva podobnost, opažena pri naših najbližjih živečih sorodnikih, nakazuje, da bi naša zgodovina uživanja alkohola lahko segala v čas pred obstojem naše vrste.
"Deljenje alkohola – vključno s tradicijami, kot je pojedina – pomaga oblikovati in krepiti socialne vezi," pravi prva avtorica in primatologinja Anna Bowland z Univerze v Exeterju v Združenem kraljestvu.
"Zdaj, ko vemo, da divji šimpanzi jedo in delijo alkoholno sadje, se postavlja vprašanje: Ali bi lahko zasledovali podobne koristi?"
Kamere, ker niso vajeni ljudi
Bowlandova in njeni kolegi iz Združenega kraljestva, Kanade in ZDA so preučevali zahodne šimpanze (Pan troglodytes verus), ki živijo v narodnem parku Cantanhez v Gvineji Bissau.
Ti šimpanzi niso vajeni raziskovalcev, zato so avtorji študije na treh lokacijah postavili kamere, ki se aktivirajo z gibanjem, da bi posneli njihovo naravno vedenje.
Posnetek je razkril, da se šimpanzi ne le hranijo s fermentiranim afriškim kruhovcem (Treculia africana), ampak si ga tudi pasivno delijo med seboj. Kasnejše testiranje je potrdilo, da je določeno sadje vsebovalo etanol.
Gre za druženje kot pri ljudeh?
Ljudje imajo dolgo zgodovino pitja in deljenja alkohola, dokazi o namerno fermentiranih pijačah pa segajo vsaj v neolitske čase, kjer je to morda nudilo koristi, povezane s socialnimi vezmi, tako kot danes.
Še preden so starodavni ljudje ugotovili, kako sami izdelovati alkohol, so verjetno izkoristili tisto, kar so našli v naravno fermentiranem sadju, tako kot to očitno počnejo ti divji šimpanzi.
"Pri ljudeh vemo, da pitje alkohola vodi do sproščanja dopamina in endorfinov ter posledičnih občutkov sreče in sprostitve," pravi Bowland.
Ni pa jasno, ali šimpanzi namerno iščejo alkohol – in če je tako, zakaj.
Imeli so družno gostijo
Šimpanze so posneli, kako si delijo fermentirano sadje desetkrat, pri čemer je do deljenja prišlo med 17 posameznimi šimpanzi – vključno s pripadniki obeh spolov in vseh starostnih kategorij.
Večinoma je šlo za 'pasivno' deljenje, pri katerem je šimpanz, ki je imel sadje, pustil drugim, da so se z njim hranili, vendar je bil zabeležen tudi en primer 'aktivno-pasivnega' deljenja, pri katerem je šimpanz pustil drugemu šimpanzu, da mu je vzel nekaj sadja iz ust, so še zapisali na Science Alert.
- Preberite si tudi: Trenutek, ko šimpanzinja prvič po 29 letih vidi sončno svetlobo, vam bo zlomil srce