Prihajajo visoke temperature, ko boste na vsakem koraku slišali ljudi, ki 'težko dihajo', zato znani kardiolog opozarja, kako je mogoče preprečiti vročinsko kap in druge z vročino povezane resne zdravstvene posledice!
Vročinska kap je najresnejša posledica visokih temperatur, lahko je usodna, srbski srčni kirurg prof. dr. Miljko Ristić, tudi nekdanji direktor Kliničnega centra Srbije, pa pojasni, da je zanjo značilno znižanje krvnega tlaka, kar samodejno povzroči, da možgani nimajo dovolj krvi.
Simptomi vročinske kapi so:
- 1. Visoka telesna temperatura: Glavni simptom vročinske kapi je telesna temperatura, ki je višja od 40 °C.
- 2. Spremenjeno duševno stanje ali vedenje: To lahko vključuje zmedenost, vznemirjenost, omedlevico, delirij ali celo komo.
- 3. Težave z dihanjem: Hitro in plitvo dihanje.
- 4. Hiter pulz: Pulz je lahko hiter in šibek.
- 5. Rdeča, vroča in suha koža: Koža je lahko rdeča, vroča na dotik in suha, v nekaterih primerih pa je lahko tudi vlažna.
- 6. Slabost in bruhanje: Slabost in bruhanje sta običajno najpogostejša simptoma.
- 7. Glavobol: Pogosto je prisoten hud glavobol.
- 8. Mišični krči
- 9. Boleči mišični krči, zlasti pri telesni dejavnosti.
Vročinska kap se lahko pojavi iz dveh glavnih razlogov:
Klasična vročinska kap: Prizadene predvsem starejše, kronično bolne ali zelo mlade, zlasti v izjemno vročih dneh.
Vročinska kap zaradi napora: Prizadene ljudi, ki se ukvarjajo z naporno telesno dejavnostjo v vročih in vlažnih razmerah, kot so športniki ali delavci na prostem.
Kako je treba nuditi prvo pomoč?
- Če sumite na vročinsko kap, takoj ukrepajte:
- Takoj pokličite reševalce.
- Osebo čim prej premaknite na hladno ali senčno mesto in jo odstranite s sonca ali vročega okolja.
- Ohladite osebo: Uporabite vse razpoložljive metode hlajenja, kot so hladni obkladki, mokre brisače ali ventilatorji. Če je mogoče, osebo postavite v kad s hladno (vendar ne ledeno) vodo.
- Hidracija: Če je oseba pri zavesti in lahko pije, ji dajte hladne, brezalkoholne in brezkofeinske pijače.
Naša telesa običajno vzdržujejo telesno temperaturo 37,5 stopinj Celzija, ne glede na to, ali smo v snežnem metežu ali sredi vročinskega vala. To je temperatura, na katero so naša telesa navajena delovati. Ko pa se živo srebro v termometru dvigne, se mora telo bolj potruditi, da prepreči dvig telesne temperature.
To se morda sliši preprosto, vendar začne telo obremenjevati – in višja kot je temperatura, večja je obremenitev telesa. Če telesna temperatura preseže 40 stopinj Celzija, izgubi sposobnost hlajenja in lahko doživimo vročinsko kap, ki je lahko usodna.
Kako vročinska kap povzroči srčni napad?
Zaradi vročine odprte krvne žile vodijo do nižjega krvnega tlaka in silijo srce, da dela močneje in hitreje črpa, da kri kroži po telesu. To lahko povzroči blage simptome, kot so srbeč vročinski izpuščaj ali otekle noge, saj se krvne žile začnejo širiti.
Če pa krvni tlak pade prenizko, organi ne dobijo dovolj krvi, ki jo potrebujejo, in tveganje za srčni napad se poveča.
Hkrati potenje vodi do izgube tekočine in soli ter, kar je najpomembneje, do spremembe ravnovesja med njima v telesu. Ko znoj izhlapeva, se močno poveča toplota, ki se sprošča iz kože. To lahko v kombinaciji z nizkim krvnim tlakom povzroči vročinsko izčrpanost.
Nasvet kardiologa
"Glede na vremenske razmere oziroma temperaturo se naša telesa odzivajo z širjenjem ali zoženjem krvnih žil. Pri visokih temperaturah se krvne žile močno razširijo, pride do povečanega potenja, nato pa krvni tlak pogosto pade na ravni, ki so nižje od običajnih. Za vročinsko kap je značilno znižanje krvnega tlaka. Možgani samodejno nimajo dovolj krvi, pojavi se nekakšna omedlevica, vrtoglavica, bolnik se počuti nemočnega, šibkega, ima hiter pulz. To se pogosto dogaja v velikih mestih, v osrednjih regijah, kjer je temperatura višja, ker se stene in asfalt segrejejo. Vsak, ki ima te simptome, naj se usede v bližnjo restavracijo ali na klop v parku z drevesi, se okrepča s sladoledom ali hladno osvežilno pijačo," pravi prof. dr. Miljko Ristić.
Za osebo, ki je doživela vročinsko kap, je najpomembneje, da se obrne na hrbet in dvigne noge ter da zaužije zadostno količino tekočine. Po drugi strani pa je obvezen tudi zdravniški pregled.
"Omedlevica je posledica nizkega krvnega tlaka in nezadostne prekrvavitve možganov. Z dvigovanjem nog se poveča količina krvi, ki se usmerja proti osrednjemu živčnemu sistemu, torej možganom. Če bolnik bruha, mu je treba dati določeno količino tekočine, torej vode, in ga odpeljati v kliniko, da mu naredijo EKG in natančno vidijo, kaj se dogaja," svetuje prof. dr. Ristić.
Zdravnik svetuje, da se v še posebno vročih dnevih oblečemo kar najbolj lahkotno in čim več časa preživimo v senci ali ohlajenem prostoru.
"Dneve vročinskega vala je najbolje preživeti doma, s klimatsko napravo, oziroma natančneje v hladnem prostoru, na vlažnem območju ali v hribih ali gorah. Bolniki, ki jemljejo kardiovaskularno terapijo, naj jo redno jemljejo, po potrebi jo zmanjšajo ali povečajo, v posvetovanju z zdravnikom. Na primer, nekdo z visokim krvnim tlakom, ker se krvne žile pri visokih temperaturah širijo in krvni tlak pade, bo morda moral zmanjšati odmerek zdravil," še zaključi dr. Ristić.
Vir: Stil Kurir
- Preberite si tudi: Priznani kardiolog vsako jutro svoji kavi doda tole: "Imam več energije in dlje časa sem sit"