Biokemičarka in dobitnica Nobelove nagrade za medicino leta 2023 Katalin Karikó je izjavila, da je svet na pragu razvoja cepiva proti raku, avtoimunskim in morda tudi številnim drugim boleznim.
Karikó je poudarila, da bi lahko ob prestopu tega praga začelo novo obdobje v zgodovini človeštva, saj so omenjene bolezni neozdravljive od samega začetka človeštva in vsako leto po vsem svetu vzamejo milijone življenj.
Biokemičarka Katalin Karikó in Drew Weissman sta prejela Nobelovo nagrado za dolgoletno znanstveno-raziskovalno delo, ki je prispevalo k razvoju tehnologije mRNA, na podlagi katere so bile najprej izjemno hitro razvite cepiva proti covidu-19.
To ima povedati nasprotnikom cepiv
Ob komentarju na dejstvo, da je bilo veliko nasprotnikov cepiv proti covidu in da se je postavljala pod vprašaj njihova učinkovitost, pa tudi ob navedbah, da lahko povzročajo vnetje srčne mišice in trombozo, je Karikó dejala, da to nima povezave z mRNA.
"Že pred 100 leti so poročali, da imajo nekatera cepiva neželene učinke. Na primer, ko so začeli uporabljati cepivo proti davici, so zabeležili, da lahko povzroči pojav prezgodnje menstruacije pri deklicah, poročali pa so tudi o primerih psihičnih motenj. Ti neželeni učinki torej niso značilni za cepiva proti covidu, temveč so posledica individualnega odziva imunskega sistema," je povedala.
Kot je navedla, se širša javnost pred cepivi proti covidu ni v tolikšni meri zanimala za neželene učinke imunizacije, saj se cepiva pred pandemijo nikoli niso uporabljala tako množično na globalni ravni in v tako kratkem času.
"Zato je pomembno poudariti, da imajo cepiva za človeštvo veliko več koristi kot škode. mRNA zgolj prenaša ‘sporočilo’, kako naj telo ‘prebere’ in izdela določen molekul virusa ali druge motnje v organizmu, ki jo bo imunski sistem prepoznal in se iz nje naučil, kako se braniti ali jo odstraniti," je dejala Karikó.
Naključje jo je pripeljalo do mRNA
Ko je govorila o tem, zakaj se je kot biokemičarka začela zanimati prav za preučevanje RNA oziroma dela verige mRNA, je povedala, da se je to zgodilo spontano.
Pojasnila je, da je kot podiplomska študentka živela na Madžarskem in takrat sprejela ponudbo profesorja z Univerze v Szegedu, ki je vodil oddelek za ribonukleinsko kislino, da zagovarja doktorsko disertacijo s tega področja, čeprav se je sama ukvarjala z lipidi (maščobami).
"Strinjala sem se in sprejela priložnost za delo. Bilo je spontano, ne bi mogla reči, da sem to izbrala ali imela neko vizijo. Ko sem se leta 1985 preselila v Ameriko in se zaposlila na Univerzi v Pensilvaniji, sem se začela ukvarjati izključno z mRNA," je povedala biokemičarka.
Po njenih besedah je bila za odločitev za biokemijo odločilna tudi okoliščina, da se je rodila v majhnem kraju v osrednji Madžarski in da jo je že od zgodnjega otroštva navduševala narava. Poudarila je tudi, da je bila že v osnovni šoli najboljša pri biologiji, kar je začrtalo njeno nadaljnjo pot.
"V mojem času je bil izobraževalni sistem na Madžarskem dober. Kdor se je želel učiti, je to lahko storil, in jaz sem to izkoristila. Še danes sem hvaležna vsem svojim učiteljem, profesorjem in mentorjem, ob katerih sem dozorevala in ki so me uvedli v svet znanosti,« je dejala Karikó.
Z branjem knjig nad podcenjevanje
Poudarila je tudi, da se od svojih staršev ni naučila le, kako se delajo klobase, temveč tudi tega, da je trdo delo sestavni del življenja.
"Brala sem tudi knjige in se iz njih naučila, kako se spopadati s stresom ter kako pomembno je, da se osredotočim na to, kar želim, hkrati pa prezrem ves hrup, oporekanje in podcenjevanje. Ko se naučiš, kaj je tisto, kar moraš narediti sam, in tega ne pričakuješ od drugih, lahko dosežeš, kar si zamisliš. Učila sem se tudi iz samih eksperimentov," je povedala.
Dodala je še, da ni dovolila, da bi ji drugi postavljali pravila in ji govorili, kaj je koristno in kaj ne.
Vir: Novosti, B92
Preberite si tudi: To prinaša odkritje 'varnostnikov' imunskega sistema, ki je bilo vredno Nobelove nagrade