Ljudje zelo pogosto funkcioniramo na način, kakor želijo drugi. Kaj to pomeni? Da se oziramo na okolico, skušamo zadovoljiti njihove potrebe, želje in pričakovanja.
Ko ugajamo drugim, skrbimo, da so drugi dobro, hkrati pa hrepenimo po tem, da bi se tudi sami počutili dobro. Želimo si biti opaženi, prepoznani, pohvaljeni in izpolnjeni. A prepogosto doživimo, da nas to ne izpopolnjuje. Dolgoročna skrb za drugega je vedno večja oddaljenost od sebe, zato izgorevamo in smo nezadovoljni. Ko se oddaljujemo od sebe, ne vemo, kaj si želimo, kaj potrebujemo, in zato postanemo vodljivi za druge. Kar ljudem precej ugaja, saj preko nas izpolnjujejo sebe. Mi sami pa smo vedno bolj na tleh. Svojo žalost, solze, bolečino tako začnemo skrivati pred drugimi - nadenemo si masko.
Maska, ki jo izberemo, je naš ščit pred še večjo ranljivostjo. Je naša obramba, ki nam v določenih okoliščinah pomaga, da preživimo, kar je dobro. Problem nastane, ker se na masko navadimo in se v skladu z njo vedemo tudi, ko je vsa nevarnost že mimo. Zato izgubimo občutek svobode, sreče in zadovoljstva.
Kaj lahko naredimo? Začetek vsega je prepoznavanje vzorcev, ki se nam ponavljajo in odločitev, da želimo nekaj spremeniti. Pomembno je, da začnemo pri sebi. Dovolimo si spoznati sebe in svoja čutenja. Pokažimo naše občutke in razpoloženje. Dovolimo si biti slabe volje doma, v službi in med prijatelji. Nič ni narobe, če okolico opozorimo, da se ne počutimo dobro in smo zato danes zadržani – ali obratno, danes se počutimo polni energije in smo srečni. Potrebno se je naučiti, da lahko rečemo ne brez slabe vesti. Slaba volja, potrtost, žalost so pomembna čustva in jih ni potrebno zakrivati. Naša naloga ni, da na vse pretege širimo pozitivno energijo. Če tega ne čutimo, tega ne smemo početi. Prav je, da zaupamo sebi in svojim občutkom ter na tak način vzpostavimo stik s seboj.
Poznavanje sebe je začetek vse modrosti in temelj vseh nadaljnjih odnosov. Stvari, ki se nam dogajajo, jih dopuščamo sami. Zato si dovolimo biti iskreni do sebe in okolice.
Pokažimo občutja, ki so v nas. Ne silimo se v razpoloženja, ki jih od nas »zahteva ali pričakuje« okolica.
Maske nosimo vsi ljudje.
Maske nekaterih so nežne. Ti ljudje ostanejo odprti in iskreni. Njihova osebnost še vedno žari in to lahko v odnosu z njimi začutite, poleg njih se počutite prijetno in dobro. Maske drugih pa so težke. Ti ljudje se trudijo, da bi ustrezali in bi bili sprejemljivi, zato svoj pravi jaz popolnoma zakrijejo. Ob takšnih ljudeh lahko začutite nelagodje in neiskrenost. Mnogokrat se dobro skrivajo za svojimi funkcijami in v odnosu z njimi težko razberemo, kaj si mislijo. Ob njihovi prisotnosti imamo občutek negotovosti.
Poskušajmo se zavedati, da je za vsako masko obraz za njim pa zgodba.
Napisala psihoterapevtka Romana Čolić, ki jo lahko spremljate tudi prek Facebook strani Psihoterapija pot in istoimenski Instagram strani.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
