Katja Bajuk (diplomirana medicinska sestra): Prostovoljno na pomoč starostnikom

24. 5. 2020 | Vir: Story
Deli
Katja Bajuk (diplomirana medicinska sestra): Prostovoljno na pomoč starostnikom (foto: Foto: Bajuk)
Foto: Bajuk

Biti medicinska sestra v času, ko svet trepeta pred koronavirusom, je izjemno težko in pomembno delo. Pomeni, da si v prvih bojnih linijah in da moraš pozabiti nase in se posvetiti le delu. Ena od njih je tudi Katja Bajuk, ki je s svojo predanostjo delu zgled vsem.

Letos bo dopolnila 24 let in prihaja iz Metlike. Splošno gimnazijo je končala v Novem mestu, kjer je šolanje tudi nadaljevala, in sicer na Fakulteti za zdravstvene vede, leta 2018 pa je prejela priznanje za najštudentko leta. Leto dni pozneje je diplomirala in postala diplomirana medicinska sestra. “Zdaj delam v Estetiki-Medart, vzporedno pa izredno opravljam magisterij iz managementa in poslovanja v zdravstvenem varstvu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani,” pove simpatična Katja.

Kako to, da ste se odločili za prostovoljno delo v domu za ostarele?

Bilo je 12. marca, ko smo se v Estetiki-Medart odločili, da začasno zapremo svoja vrata, saj je bila to edina pametna odločitev ob razglasitvi pandemije SARS-CoV-2. Zaradi zaprtja klinike in stanja v domačem kraju sem se takoj odločila, da grem nazaj v Belo krajino, kjer bom pomagala. Že tisti dan sem poklicala na sedež Rdečega križa v Metliki in sporočila, da prihajam domov in sem pripravljena pomagati.

Ste si sami izbrali Metliko?

Seveda, to je bila moja prva odločitev, da grem pomagat v domači kraj svojim sokrajanom.

Kaj pravzaprav pomeni biti medicinska sestra v času koronavirusa?

Delo v DSO je bilo naporno tako fizično kot tudi psihično. Delali smo v osebni varovalni opremi, ki vključuje nepropustni skafander, zaščitna očala, zaščitno masko in pokrivalo. Ko sem prišla do starostnikov, za katere sem skrbela, so me vprašali, kako lahko v tem delam in ali mi ni vroče. Jaz pa sem se nasmejala in jim odgovorila, da v teh kriznih časih ne morem v savno, zato jo imamo kar na sebi. Da lahko preneseš takšne delovne razmere, je treba imeti dober tim sodelavcev, ki jih DSO Metlika ima. Kljub težkim časom so pozitivno naravnani in usmerjeni k konstruktivnemu reševanju problemov. Lahko jim rečem samo vsa čast in pogumno naprej. Zame ni bilo boljšega občutka kot pogovor z oskrbovanci iz doma, ki že šest tednov niso videli svojcev. Stisk roke in spodbudna beseda jim pomenita vse.

Vaše delo je zdaj zelo drugačno od tistega, ki ste ga opravljali prej. Ste se težko navadili?

Najprej je bilo zelo težko, saj je moje delo v Estetiki-Medart drugačno. Vedno sem rada delala s starejšo populacijo in prilagodljiva, kot sem, sem se hitro navadila in sprejela situacijo in način dela v domu starejših občanov.

Kdo je pristojen za odvzem brisa, ko se pojavi sum na okužbo z novim koronavirusom? Medicinske sestre ali zdravniki?

Pristojen za odvzem brisa je zdravnik, razen v izjemnih situacijah, ko zdravnika ni na voljo, lahko bris vzame za to usposobljena medicinska sestra.

Kako pravzaprav poteka vaš delovnik?

Delovnik traja 8 ur, včasih tudi več, odvisno od potreb v DSO. Delam v osebni varovalni opremi, to pomeni, da sem neprekinjeno štiri ure oblečena v opremo. Ta čas ne moreš ne na stranišče, ne piti, ne jesti. Po štirih urah se lahko iz opreme slečeš, jo zavržeš v koš, opraviš stvari, ki jih nisi mogel prej, se spet oblečeš ter delaš naprej. Delala sem skoraj vsak dan, tudi za velikonočne praznike, saj virus ne izbira dni, kdaj bo na novo koga okužil.

Ste v karanteni? Je težko biti ločen od domačih?

Zaradi strahu, da bi svojim domačim prenesla okužbo, sem se začasno nastanila v Škriljah, kjer mi je družina Brodarič omogočila nastanitev v njihovem apartmaju. Zelo sem jim hvaležna. Vsi prijatelji in znanci so mi pred odhodom v izolacijo rekli, da naj ne hodim v DSO in naj bom raje doma, naj se ne izpostavljam. Jaz pa sem v srcu čutila, da je moje poslanstvo pomagati svojim sokrajanom in jim polepšati in olajšati dneve v teh negotovih časih.

Kako se sproščate, ko ste prosti? Kako vzdržujete fizično kondicijo?

Fizično kondicijo vzdržujem tako, da se po opravljenem delu v DSO sprehodim ob Kolpi in uživam na sončku ter si tako napolnim baterije za novi dan. Kljub moji pozitivi so me kdaj preletavale čudne misli in dvomi, ali delam prav, ali sem dovolj pomagala … V teh trenutkih so mi stali ob strani prijatelji, spodbujali sta me družina in celotni tim mojih kolegic, za kar sem jim izjemno hvaležna.

Lani je bilo leto velikih sprememb. Ste imeli kakšne načrte za letos, pa ste jih morali preložiti?

Da, lani sem se preselila iz domačega kraja, lepe vasi Radovica, v Ljubljano, največje mesto v Sloveniji. Povsem sem morala zamenjati in spremeniti način življenja, kot sem ga poznala. V načrtu sem imela veliko stvari, ena izmed njih je bil izlet v Beograd, ki je žal odpadel. No, ko bodo razmere boljše, bomo seveda vse nadoknadili.

Vas je strah, da bi se okužili in potem virus prinesli tudi domov in z njim okužili svoje najbližje? Sploh razmišljate o tem?

Kot sem že omenila, sem se zaradi strahu pred tem začasno nastanila drugje. Čeprav sem le 10 km stran od domače vasi, sem bila v tem času le dvakrat na obisku pri svoji družini. Še takrat sem nosila zaščitno masko, v hišo nisem stopila, le pogovarjala sem se z njimi na razdalji dveh metrov. Spomnim se, ko me je videl štiriletni nečak in me vprašal: “Katja, kdaj te bom lahko objel?” Orosile so se mi oči, nekaj časa sem bila tiho in mu nato tiho odgovorila, da kmalu.

Kaj bi kot medicinska sestra svetovali tistim, ki ne spoštujejo omejitvenih ukrepov in omejevanja socialnih stikov?

Svetovala bi jim, naj pridejo na delo v eno izmed žarišč. Ko bodo videli, da je delo v takšnih razmerah res naporno in skoraj nad zmogljivostnimi, bodo mogoče dojeli, da ležanja pred televizijo in omejevanja stikov le ni tako težko sprejeti.

Kaj boste najprej naredili, ko se boste lahko vrnili v 'normalno' življenje?

Mislim, da se še nekaj časa ne bomo vrnili v življenje, kot smo ga poznali, in bo za nas to nova normala. Ko pa se vladne odredbe malo razrahljajo, bom zelo vesela kakšnega sproščenega druženja z družino in prijatelji. V teh negotovih časih lahko vsak dojame bistvo našega obstoja, in to je po mojem mnenju zdravje in ohranitev medosebnih stikov s svojimi najbližjimi.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju