Ta izdelek imamo doma skorajda vsi, a marsikdo ne ve, kako je nastal in kdo je zaslužen za tako velik uspeh začimbe, ki je v hipu osvojila številna gospodinjstva.
Seveda govorimo o Vegeti, o kateri tudi kroži vic iz naslova - da je kot tašča in se meša v vse. Priljubljena začimba je že vrsto let nepogrešljiva v mnogih kuhinjah in jo dodajamo v različne jedi, ki jim hočemo malce oplemenititi okus. Svoje čase je bila prava prodajna uspešnica in dandanes ni kaj veliko drugače.
Za izumom priljubljene začimbe pa stoji dama, ki se je že pred več kot desetletjem za vedno poslovila. To je Zlata Bartl, ki je živela življenje polno preobratov. Rodila se je leta 1920 v Sarajevu, kjer se je tudi šolala. Pri 18. letih je odpotovala v Zagreb, kjer je študirala in diplomirala kot profesorica kemije, fizike, matematike in meteorologije. Po diplomi je začela delati v sarajevski šoli.
Poleg tega je bila poliglotka, saj je govorila več jezikov. Rada je potovala, kar jo je spravilo v težave pri takratnih povojnih jugoslovanskih oblasteh. Po tem, ko je gimnazijce peljala na izlet v Italijo, so jo obsodili na osem let zapora s prisilnim delom. Pogojno so jo izpustili po 15 mesecih, saj je v zaporu zbolela za tuberkulozo kosti, imela pa je še težave s hrbtenico. Pozneje je dobila službo v Koprivnici, in sicer v tovarni Podravka.
No, pot do uspeha se je začela s tem, da ji je prijateljica iz Francije prinesla juho v vrečki. Kot je poročal Večernji list, ji je to vzpodbudilo domišljijo. Mlada profesorica je s svojo ekipo leta 1957 proizvedla prve Podravkine zelenjavne juhe v vrečki, naslednje leto pa še kokošjo in govejo juho s testeninami.
Njeni inovativnosti ni bilo konca - leta 1959 je s svojo ekipo ustvarila univerzalno začimbo, izdelek, ki je takoj doživel uspeh na trgu. Seveda je šlo za Vegeto. "Celo življenje sem sanjala, da bi ustvarila nekaj koristnega," je svoje čase dejala gospa Zlata. In to ji je še kako uspelo!
Tisti, ki so jo poznali, pravijo, da je materialne dobrine niso zanimale. Raje se je v Podravkini menzi pri malici pridružila delavcem, ki so uživali v jedeh iz sestavin, ki jih je ustvarila Zlata, kot pa da bi si privoščila obed v kakšni restavraciji. Ko je začela delati v Podravki, je bilo delovno okolje za njo edina družina, ki jo je imela do svoje smrti.
Preživela je namreč tragično ljubezensko zgodbo. Leta 1940 se je med študijem v Zagrebu namreč zaljubila v inženirja elektrotehnike, Dragutina Štanfela. Njen zaročenec je med vojno oblekel domobransko uniformo. Njegova mama ga je zadnjič videla v koloni ujetnikov leta 1945, za njegov grob se nikoli ni izvedelo ...
Profesorica Zlata Bartl je zadnja leta svojega življenja preživela v domu za upokojence v Koprivnici. Živela je skromno in mirno. In čeprav se je poslovila že leta 2008 v starosti 89 let, je spomin na njo še kako živ - njena Vegeta je še dandanes za marsikoga nepogrešljiv dodatek okusnim jedem.