Kemične sledi na nebu – zarota, mit ali dejstvo?

14. 3. 2018
Deli
Kemične sledi na nebu – zarota, mit ali dejstvo? (foto: profimedia)
profimedia

Kjerkoli v Evropi pogledamo v nebo, opazimo dolge, svetle »oblake«, ki včasih ostajajo za letali še dolgo potem, ko so ta že za obzorjem. Ali so te sledi res znamenje, da nas vlada (naša, ameriška, ruska, kitajska ...) poskuša zastrupiti?

Če verjamete v kemične sledi – teorijo zarote, ki je celo sprožila politično gibanje – potem je odgovor pritrdilen. Če pa raje verjamete znanstvenim razlagam pojavov, ki jih vidimo v naravi, stojite na trdnih tleh.

Zarota je rojena

Sledi, ki jih za seboj puščajo letala, so opazili že ob koncu prve svetovne vojne. Toda od konca prejšnjega tisočletja so se med ljudmi nenadoma pojavile vznemirljive govorice, da se je pojavila nova vrsta sledi, poimenovali so jih kemične sledi, ker vsebujejo kemikalije, ki naj bi spremenile zemeljsko atmosfero.

Govorice je najbrž sprožil članek Vreme kot pomnoževalnik moči, obvladovanje vremena leta 2025, ki ga je leta 1996 objavila skupina ameriških vojaških raziskovalcev. V članku so obravnavali možnost, da bi kot vojaško orožje lahko uporabili tudi vreme – če bi ga lahko nekako obvladovali. Čeprav v članku jasno piše, da gre za futuristična razmišljanja, ki se nanašajo na možnost, da bi se to zgodilo po letu 2025 (glej, glej, saj to bo kmalu!), so se v civilni družbi hitro pojavila razna sumničenja.

Leta 1999 je William Thomas, novinar, ki je pretežno obravnaval ekološke teme, objavil članek, v katerem je zapisal, da ameriške letalske sile eksperimentirajo z vremenom in nad nas spuščajo strupene oblake. Pojem kemična sled je bil rojen! Članek je delno temeljil tudi na patentu iz leta 1991 Stratosfersko Welsbachovo sejanje za zmanjševanje globalnega segrevanja.

Welsbachovo sejanje je geoinženirska metoda, s katero bi v atmosfero vnašali majhne delce (10 do 100 mikronov) kovinskih oksidov; torijevega dioksida ali aluminijevega oksida. Ti drobni delčki naj bi sončevo svetlobo odbijali nazaj v vesolje in tako zmanjševali globalno segrevanje. Thomasov članek je torej preusmeril razmišljanja, da bi spreminjali vreme v vojaške namene, v dejstvo, da se lahko borimo proti globalnemu segrevanju.

Toda nekateri novinarji, ki ljubijo paranormalnost, so na osnovi članka, ki so ga objavili raziskovalci ameriških letalskih sil in omenjenega patenta sklepali, da je vlada dala tih pristanek za začetek eksperimentov na temo kako spreminjati vreme. Na to jasno kažejo nove vrste sledi na nebu: kemične sledi! Ameriški radijski komentator Art Bell, ki so ga v tistem času poslušali po vseh ZDA, je idejo o vladni zaroti še bolj podpihal.

Govorice o zaroti pa so se zares razplamtele leta 2001, ko naj bi ameriški kongres razpravljal o zakonu, ki naj bi prepovedal orožja, s katerimi bi napadali Zemljo iz vesolja (Space Preservaction Act). Predlog zakona je vložil kongresnik Dennis Kucinich (hrvaško-irskega porekla). V predlogu je bilo zapisano kar nekaj »eksotičnih« orožij in vrst napadov, ki naj bi jih prepovedali, na primer tektonski napadi (povzročanje potresov), psihotropna orožja, izvenzemeljska orožja (?), omenjene pa so bile tudi kemične sledi. Čeprav zakon ni prišel do kongresa, je bila kal govoric uspešno zasejana.

Ljudje, ki verjamejo v zaroto o kemičnih sledeh, poročajo, da so zboleli, ko so opazovali sledi na nebu. Bolezni naj bi povzročale nevarne kemikalije, ki počasi padajo na tla. V preteklosti je bilo v velikih mestih organizirano kar lepo število demonstracij na to temo.

Žal za zarotnike in na splošno srečo teza o kemičnih sledeh, o teoriji zarote, s katero nas (zdaj že vemo, da ameriška) vlada skuša zastrupiti, nima znanstvene podlage. Članek o tem je objavilo tudi Slovensko meteorološko društvo (Kondenzacijske sledi za letali).

Kako nastanejo sledi na nebu

Čeprav je prvo sled, ki jo je puščalo za seboj (propelersko) letalo, opazil pilot Zeno Diemer, ko je leta 1919 letel 10.000 metrov visoko nad Münchnom, je bilo treba na znanstveno razlago nastanka kondenzacijskih sledi čakati do leta 1953, ko je meteorolog H. Appleman razložil, zakaj ob določenih atmosferskih okoliščinah nastanejo za letali sledi.

Kondenzacijske sledi so črte utekočinjene vodne pare, ki jo na večjih višinah ustvari letalo. Izraz chemtrail je sestavljanka iz angleških besed chemical (kemičen) in trail (sled). Te kondenzacijske sledi na večjih višinah so rezultat običajnih izpuhov vodne pare iz batnih ali reaktivnih motorjev, pri čemer se voda okoli delcev nečistoč v izpuhu utekočini v viden oblak. Kondenzacijske sledi se oblikujejo, ko se vroč vlažen zrak iz motorjev zmeša s hladnejšim okoliškim zrakom. Nastanejo drobne kapljice vode, ki hitro zmrznejo. Stopnja razpadanja teh sledi je popolnoma odvisna od vremenskih okoliščin in višine. Bolj kot je ozračje nasičeno z vlago, dlje so obstojne kondenzacijske sledi. Obratno, če je ozračje suho, se bo kondenzacijska sled razkrojila hitro.

Razmere, v katerih pride do kondenzacije in nastanka sledi so močno odvisne od temperature okolice. V letalstvu se celo uporablja Applemanov graf, s pomočjo katerega lahko natančno napovemo, kdaj se bodo sledi za letalom pojavile in kdaj ne. Ker torej poznamo mehanizem nastanka sledi in ker so v višinah, kjer letijo potniška letala razmere (zračni tlak, vlažnost in temperatura) večinoma ravno primerne, je včasih velik del neba preprežen s sledmi oziroma oblački, ki se počasi razblinjajo.

Bolezni dihal

Sledi za letali nastajajo torej že sto let, zakaj se bolezni dihal niso pojavile prej? Zagovorniki zarote trdijo, da so letala začela spuščati kemikalije, ki povzročajo bolezni, šele po letu 1990. Znanstvenih dokazov o povezavi med letalskimi sledmi in boleznimi pa ni. Prav tako bi morali meteorologi izmeriti povečano koncentracijo aluminija v padavinah. Meritve so pokazale, da je koncentracija aluminija v dežnih kapljicah približno sedem odstotkov, kar je povsem normalen rezultat, saj tudi prst vsebuje okrog sedem odstotkov aluminija. Med nalivi se namreč v ozračje dviguje prah, zato morata biti koncentraciji aluminija v kapljicah in zemlji enaki.

Zagovorniki zarote o kemičnih sledeh tudi trdijo, da se je smrtnost zaradi obolenj dihal v ZDA po letu 1990 povečala in za to obstaja razlog: dodajanje kemikalij v letalske sledi. Ta trditev je zavajajoča in pomanjkljiva. Drži sicer, da so bolezni dihal postale tretji najpogostejši vzrok smrti Američanov, vendar le zato, ker se je zmanjšala smrtnost zaradi srčne kapi, smrtnost zaradi obolenja dihal pa je ostala enaka kot pred leti.

Resda v ZDA ogromno ljudi trpi zaradi obolenj dihal, res je tudi, da znanstveniki raziskujejo, kako bi vplivali na vreme tako, da bi ublažili posledice klimatskih sprememb. Za zdaj pa teorija še ni prišla do eksperimentov. Vsekakor pa med tema dejstvoma ni prav nobene povezave.

Za ljudi, ki trpijo za boleznimi dihal, je pač najbolje, da poiščejo zdravniško pomoč. Za vse druge, ki nas skrbi okolje, v katerem živimo, pa je najbolje, da se pridružimo ekološkemu gibanju in po svojih močeh poskrbimo, da bomo zmanjšali vpliv resnično nevarnih dejanj, ki grozijo našemu planetu – od prevelikih izpustov ogljika do odlaganja strupenih oziroma radioaktivnih odpadkov.

Seveda se po svetu v resnici dogajajo številne zarote in večina bo za nas ostala večna neznanka. Zarota o kemičnih sledeh pa nima prav nobene osnove.

Vir: gizmodo.com

Novo na Metroplay: "Ne obstaja tema, o kateri se ne bi smeli šaliti!" - Lado Bizovičar | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem