Kitzbühel je kraj, kjer se združijo znana imena, hitrost ter nora zabava

Kitzbühel je kraj, kjer se združijo znana imena, hitrost ter nora zabava (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: Jana
9. 2. 2017

Televizijska kamera ima eno veliko slabost. Vselej izniči pravi občutek strmine.

Tudi akreditirani poročevalci nismo imeli možnosti 'za druženje' z Arnoldom Schwarzeneggerjem.
Večina obiskovalcev pa je v glavnem lahko slikala le hrbet varnostnikov, ki so okrog zvezdnika akcijskih filmov na vsakem koraku tvorili premični človeški zid.
Stara prijatelja, Bernie Ecclestone in Niki Lauda, sta tudi letos navduševala množico gledalcev in pomagala zbirati sredstva za dober namen.
Prvo mesto v Kitzbühelu zagotavlja športno nesmrtnost. Ob velikem pokalu v obliki gamsa in zajetni denarni nagradi sta najhitrejši smukač in slalomist vsako leto deležna posebne časti. Na eno izmed gondol organizatorji zapišejo njuni imeni.
Švicarji z več kot dvajsetkilskimi kravjimi zvonci.

Zato imajo vsi, ki so si v preteklosti prenos najbolj prestižnega smuka v koledarju svetovnega pokala ogledali le na malih zaslonih, nekaj skupnega. Prvič, ko sami pridejo v Kitzbühel in se usedejo v gondolo Hahnenkamm, že po nekaj metrih vožnje ostanejo odprtih ust. Prvo vprašanje ob pogledu na mogočno prelomnico Hausberg na desni strani pa se glasi: »Kaj tule dol smučajo? Pa saj so nori ...!«

Zadnja prelomnica pred ciljem pa nikakor ni edina značilnost proge, ki krvi ne požene hitreje po žilah le smukačem samim, temveč tudi gledalcem. Nobene druge proge povprečni ljubitelji smučanja ne poznajo tako dobro kot ravno te, ki poteka s Petelinjega grebena. Poročevalci z vsega sveta poskušamo vsako leto v čim bolj preprostem in razumljivem jeziku predstaviti to brutalno prizorišče. Kljub vsemu trudu pa je to misija nemogoče, saj tudi tisti, ki se sami podajo na start, lahko dobijo le delni vtis. Gostje z akreditacijami imamo 'srečo', da se lahko pred tekmo, kolikor je to mogoče, počasi po 'Streifu' spustimo tudi sami. Tisti brez vidnejših dosežkov v vsaj evropskem pokalu alpskega smučanja smo vedno veseli, ko pridemo na cilj v enem kosu. Zanimivo je, da se potem niti ne ukvarjamo toliko s prepadnimi strminami kot z dejstvom, da je najbolj znana smukaška proga na svetu tako ledena, da smučar v podlago nikakor ne more zapičiti niti nekaj milimetrov konice svoje palice. Smučanje s polno hitrostjo v takšnih razmerah zato običajnega smrtnika vselej vsaj malce spominja na poskus samomora ...

Mestece na Tirolskem s koreninami v srednjem veku in takšnim pobočjem zato upravičeno sodi med prav posebne kraje. Po zaslugi smuka s Petelinjega grebena, ki ga je letos že 77. organiziral domači smučarski klub, je kraj z nekaj več kot osem tisoč prebivalci postal znan po svetu. Da. Kitzbühel lahko po zaslugi tradicije in izjemne odmevnosti postavimo ob bok največjima športnima spektakloma, kot sta teniški turnir v Wimbledonu in dirka formule 1 za veliko nagrado Monaka. Predvsem zato, ker gre za dogodke, ki so že zdavnaj presegli strogi športni okvir in privabljajo tudi tiste, ki jih šport kot tak ne zanima preveč.

Silikon in pregrešno dragi kombinezoni

O tem ste se lahko prepričali, če ste se o smuku pogovorili s katero izmed 'pomembnih gospodičen', ki so se v času tekem po ozkem mestnem središču sprehajale v družbi malce starejših gospodov (ti praviloma niso bili njihovi očetje), seveda oblečenih v unikatne smučarske kombinezone, kakršne prodajajo v trgovinah, kjer v izložbah ni listkov s ceno. S takšnimi malenkostmi se s silikonom podprte 'lepotice' pač ne ukvarjajo. Dejstvo, da neustrašni smukači v nekaj sekundah po startu dosežejo pospeške, ki se jih ne sramujejo niti najbolj žlahtni športni avtomobili, in trud, ki ga vsako leto v pripravo terena vložijo številni prostovoljci, tovrstnih turistk praviloma ne vznemirjajo preveč. Za dotične dame je precej bolj pomembno vprašanje, v katerem rumenem časniku se bo pojavilo njihovo obličje in seveda koliko platinastih ali še bolje diamantnih VIP-vstopnic je uspelo 'nabaviti' njihovemu spremljevalcu oziroma prijaznemu donatorju.

Kaj je povedal 'Terminator'?

Kitzbühel uživa tak sloves tudi zato, ker je precej več kot 'le' po večinskem mnenju 'najtežji smuk v svetovnem pokalu'. V Sloveniji se pogosto marsikdo norčuje iz ljudi, ki kraljujejo v družabni kroniki. Toda brez skrbi. Takšne travme doživljajo tudi pri sosedih. Letos je bilo zelo zanimivo opazovati elitneže na tribuni za pomembne goste. Vas je zanimal intervju z avstrijskim premierom? Ste si želeli skupnega posnetka s popularnim DJ Ötzijem. Morda kratek intervju? Nobena težava. Tudi člani estrade, ki jim naši severni sosedje ljubkovalno pravijo 'promis' in so praviloma hvaležne tarče domačih medijev, so tokrat tako kot vsi drugi obiskovalci smuka z enim kotičkom očesa nenehno opazovali, kje se bo pojavil zvezdnik v pravem pomenu besede.

Nekdanji guverner Kalifornije, predvsem pa nepozabni filmski 'Terminator' Arnold Schwarzenegger je zasenčil vse po vrsti in povsem ukradel šov v zakulisju. Na vsakem koraku je poskrbel, da se je ob njegovi prisotnosti 'ustavil promet'. Tisoči obiskovalcev so po tihem upali, da bi ujeli priložnost za kakšen avtogram ali po srečnem naključju celo selfie. Toda le največji srečneži med njimi so se lahko pohvalili s posnetkom, na katerem je bilo morda videti kakšen pramen las igralca, vselej obdanega s še precej bolj širokoplečimi varnostniki, kot je sam. Zaradi nepopisne gneče v svoji bližini jih je nedvom­no tudi potreboval.

Toda ne glede na to, je Arnie navdušil tudi prave ljubitelje smučanja. Predvsem zato, ker si je sobotni smuk (v nasprotju s številnimi drugimi 'zvezdami') kljub mrazu ogledal skorajda povsem do konca. Več desettisočglavo množico pa je spet navdušil s svojo ponarodelo frazo, ki jo je tokrat malce prilagodil. Namesto 'I'll be back' (vrnil se bom), je namreč avstrijske gledalce potolažil s 'he'll be back' (vrnil se bo), potem ko je bil zaradi odpete smučke prisiljen odstopiti domači adut, Max Franz.

Formula 1 na snegu, kot se spodobi

Zaradi hitrosti, izjemnih pospeškov in sil, ki pri hitrostih tudi okrog 140 kilometrov na uro delujejo na smukače, smuk s Petelinjega grebena marsikdo rad primerja s formulo 1. V Kitzbühlu z veseljem prikimavajo ob tovrstni primerjavi in vsako leto s posebnim veseljem gostijo gospoda, ki sta dala elitnemu spektaklu na štirih kolesih prav poseben pečat. Dolgoletni šef hitrega cirkusa Bernie Ecclestone in trikratni svetovni prvak Niki Lauda vsako leto posebej doživeto spremljata nastope najbolj drznih smučarjev sveta.

Tudi letos nista bila zgolj gledalca. Le nekaj minut po tem, ko organizatorji v izteku smukaške proge razdelijo šopke najboljšim smukačem (uradna podelitev priznanj, ki jo popestri tudi veličastni ognjemet je vsako leto na sporedu pozneje v zgodnjih večernih urah), namreč tam poteka drugi del sobotnega spektakla. Dobrodelna moštvena smučarska tekma, na kateri sodelujejo skoraj vsi, ki v Avstriji kaj pomenijo. Vsako leto se povabilu odzovejo tudi številna znana imena iz tujine. Med njimi se tekme redno udeležuje tudi slovenski as, Bojan Križaj, ki si je v Kitzbühlu svoj napis na gondoli prislužil s slalomsko zmago leta 1987. Še danes v svetovni smučarski meki omemba njegovega imena odpira marsikatera vrata. V preteklosti sta Bernie Ecclestone (ta je vsako leto tudi športni direktor tega tekmovanja) in Niki Lauda dobrodelni veleslalom odprla s posebno formulo 1 na saneh, letos pa sta se gospoda, ki na ramenih skupaj strumno nosita že '15 križev', raje odločila za malce bolj predvidljiv in vodljiv snežni ratrak.

Tudi Avstrijci so krvavi pod kožo

V Sloveniji lahko v zvezi z našimi najbolj prepoznavnimi športnimi prireditvami pogosto preberemo tudi marsikateri kritični zapis. Nekako v skladu z rekom, da je pri sosedu trava vedno bolj sočna in bolj zelena. Toda če se radi zgražate nad 'preveč veselimi' slovenskimi gledalci, se morate po koncu smukaške tekme vsekakor podati na večerni sobotni sprehod po ulicah Kitzbühla. Videli boste, da se tudi naši severni sosedje zelo radi glasno poveselijo. Pri tem pa, največkrat tisti mlajši obiskovalci, radi izpraznejo tudi kakšen kozarec več kot priporoča minister za zdravje. Kljub temu da so za enkratni odmerek kuhanega vina ne eni izmed zelo obleganih stojnic odšteli vsaj štiri evre.

Temu primerno je vzdušje na ulicah. Tudi junaki Petelinjega grebena morajo vse skupaj znati vzeti v zakup. V svetovni smučarski prestolnici namreč tisti, ki najbolj neustrašno, predvsem pa najhitreje premagajo zloglasni 'Streif', ne morejo računati, da bodo v soboto zvečer zgodaj legli k počitku. Letos je bil v soboto popoldne najbolj iskani sogovornik Dominik Paris, ki je na smuku smukov zmagal že drugič. Simpatični Italijan je hodil po mestu z usti, zataknjenimi za ušesi. O svojem uspehu pa je povedal: »Prva zmaga leta 2013 se mi je kar zgodila. Nisem mogel verjeti, kaj mi je takrat uspelo. Tokrat pa je bilo precej težje. Precej bolj čustveno.«

Najbolj brutalna smukaška proga v številkah

Kdor nikoli ni stal na startu 'Streifa', si pravzaprav težko predstavlja, s kakšnimi izzivi se na 3.312 metrov dolgi progi spopadajo neustrašni smukači. Tule je nekaj zanimivih dejstev.

  • Prve smučarske tekme so v Kitzbühelu organizirali leta 1906. Na sedanji progi pa je smuk prvič potekal leta 1937.
  • Višinska razlika od starta do cilja znaša 860 metrov. 3,3 kilometra dolgo progo je leta 1997 s časom 1:51,58 najhitreje premagal Fritz Strobl. Avstrijski smukač je takrat smučal s povprečno hitrostjo 106,9 km na uro in se v povprečju vsako sekundo spustil 7,7 metra nižje.
  • Najhitreje v zgodovini pa je v Kitzbühelu smučal Michael Walchhofer. Leta 2006 je po progi drvel s hitrostjo kar 153 kilometrov na uro.
  • Največ smukaških zmag na Petelinjem grebenu je osvojil Didier Cuche. Švicar je zmagal petkrat.
  • Naklon na najbolj strmem delu proge, v 'Mišnici', znaša neverjetnih 85 %. Smučarji na tem mestu skočijo tudi do 80 metrov daleč.
  • Organizatorji za večjo varnost udeležencev smuka vsako leto ob progi postavijo več kot 10.000 metrov varnostnih mrež in 1.000 zračnih blazin.
  • Kitzbühel je prizorišče z najvišjim proračunom v alpskem smučanju. Ta je letos znašal 6,5 milijona evrov. Zmagovalec smuka Dominik Paris si je z zmago prismučal 74.000 evrov.

Besedilo: Boštjan Belčič // Fotografije: Melita Omerza Belčič, Profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri