Ključni vzroki avtoimunskih bolezni: znani revmatolog razkriva 3 najpogostejše sprožilce

21. 2. 2025
Deli
Simbolična fotografija (foto: profimedia)
Simbolična fotografija
profimedia

Avtoimunske bolezni se pojavijo, ko imunski sistem pomotoma napade lastne celice in tkiva, misleč, da so tujki. To lahko povzroči kronično vnetje in poškodbe tkiva.

Imunski sistem je niz zapletenih mehanizmov, ki sodelujejo pri obrambi telesa pred tujimi snovmi, kot so bakterije, virusi, paraziti in tumorske celice. Ko imunski sistem pomotoma začne napadati lastno telo ali začne ustvarjati protitelesa proti lastnim celicam, pride do avtoimunskih bolezni.

Ivica Jeremić, specialist revmatolog, razkriva več ključnih vzrokov za avtoimunske bolezni.

1. Genetska predispozicija

Dedni dejavniki: Ljudje, ki imajo v družini avtoimunske bolezni, imajo večje tveganje, da bodo sami zboleli za to boleznijo.

Posebni geni: Nekateri geni, kot so genetske različice HLA, so povezani z večjim tveganjem za avtoimunske bolezni.

2. Okoljski dejavniki

Okužbe: Virusne in bakterijske okužbe lahko sprožijo avtoimunski odziv pri genetsko nagnjenih posameznikih.

Toksini: Izpostavljenost nekaterim kemikalijam in toksinom lahko prispeva k razvoju avtoimunskih bolezni.

Nekatere avtoimunske bolezni vodijo v poškodbo le enega organa (npr. sladkorna bolezen tipa 1, ki prizadene trebušno slinavko), druge avtoimunske bolezni pa lahko prizadenejo celotno telo (npr. sistemski eritematozni lupus).

3. Hormonski dejavniki

Hormoni: Spremembe ravni hormonov, zlasti estrogena, lahko vplivajo na imunski sistem in prispevajo k razvoju avtoimunskih bolezni, kar pojasnjuje, zakaj so nekatere bolezni pogostejše pri ženskah.

Sistemski lupus je na primer huda avtoimunska bolezen, skoraj 90 odstotkov obolelih pa je žensk v rodni dobi. Ta bolezen prizadene skoraj vse organe.

Naj na tem mestu spomnimo:

  • s to hudo diagnozo je obremenjena tudi mlada in lepa pevka Selena Gomez. A Pred nekaj leti so ji diagnosticirali lupus, ki je avtoimunska bolezen vezivnega tkiva. Prizadene lahko kožo, sklepe, krvne celice pa tudi notranje organe, najpogosteje ledvice, pljuča in srce. Po diagnozi je Selena padla v depresijo in odpovedala turnejo, kasneje so ji morali presaditi tudi ledvico, ki ji jo je darovala njena najboljša prijateljica.

Kaj pa stres?

Zdravniki še vedno ne vedo natančno, kaj vse povzroča motnje v delovanju imunskega sistema, vedo le, da obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo verjetnost razvoja avtoimunskih bolezni. Ti dejavniki vključujejo že omenjene genetske predispozicije, vplive okolja in nekatere okužbe, ki lahko sprožijo ali poslabšajo bolezen. Pa vendar obstajajo tudi avtoimunske bolezni, ki jih povzroča kronični stres.

O slednjem pričajo tudi spoznanja iz nedavne raziskave, ki je prišla na sled specifičnim nevroendokrinim mehanizmom, ki povezujejo travmo z imunsko disregulacijo.

Pokazalo se je, da prav hormonske spremembe, ki jih povzroči stres, vplivajo na imunski odziv tako, da se vnetna stanja poslabšajo, kar sproži in kasneje še okrepi simptome avtoimunske bolezni.

Ker ta vrsta kronične bolezni tudi sama po sebi povzroča stres, to še poveča simptomatiko. Tako se ustvari povratna zanka, ki otežuje zdravljenje avtoimunskih bolezni.

Diagnostika

Diagnosticiranje avtoimunske bolezni je lahko dolgotrajen proces.

Diagnozo postavimo na podlagi simptomov, anamneze, fizičnega pregleda, laboratorijskih izvidov, slikovnih tehnik (rentgen, ultrazvok, CT, MRI) in v nekaterih primerih - biopsije.

Povzeto po Kurir, EMJ in drugih virih.

Novo na Metroplay: "Za vadbo ni nikoli prepozno." | Meliora Life Studio