V kleti londonskega hotela Kensal Rise so pred enim letom odkrili posnetke londonskega koncerta iz 70. let jamajškega reggae zvezdnika Boba Marleyja.
Po več kot 40 letih so jih našli med čiščenjem, zdaj pa so izgubljene mojstrovine po več kot 12 mesecih restavriranja s pomočjo najnovejših avdio tehnik nared za poslušanje.
Dragocene posnetke so našli v kartonski škatli v londonskem hotelu, kjer so Bob Marley in The Wailers bivali med evropskimi turnejami v 70. letih.
Marleyjevi oboževalci so bili prepričani, da so izgubljeni za vedno, saj so bili prepričani, da so jih uničili med prenovami. A jih je našel oboževalec jamajškega zvezdnika, ki bi v ponedeljek praznoval 72 let. Rešil jih je ob pomoči londonskega poslovneža Joea Gatta, poroča britanski The Guardian.
Gatt je dobil klic od prijatelja, ki mu je sporočil, da je morda našel stare posnetke Boba Marleyja.
"Nisem kar mogel stati in pustiti, da te posnetke, poškodovane ali ne, uničijo, zato sem ga prosil, naj jih ne vrže stran," je razložil Gatt. Posnetke je predal poslovnemu partnerju in jazz pevcu Louisu Hooverju.
"Bil sem brez besed, če sem iskren. Bilo je kar komično, ko se zdaj spominjam na to. Joe je bil povsem miren, ko je govoril o reševanju globalnih artefaktov, jaz pa sem moral ustaviti avto, da sem preveril, če ga prav slišim. Ko sem videl oznake in zapise na posnetkih, nisem mogel verjeti svojim očem. Nato sem videl, da jih je poškodovala voda," je povedal Hoover, ki je bil pred težko nalogo, da reši dragoceno glasbeno zapuščino.
Posnetke sta dala specialistu za zvok Martinu Nicholsu, ki je ugotovil, da bi se v primeru poslušanja uničili. "Porabil sem ure in ure, inč za inčem sem jih mukoma čistil, dokler niso bili pripravljeni za varno predvajanje. Končni rezultat me je res presenetil, ker so zdaj v digitalni obliki in so zelo kvalitetni. Vidi se, da so originalni posnetki narejeni zelo profesionalno. Od 13 posnetkov smo jih rešili deset, dva sta bila prazna, eden pa uničen," je dejal Nichols.
Za restavriranje so porabili okrog 25.0000 funtov, toda ko je Hoover prvič slišal posnetke, sta bila ves vložen denar in trud poplačana.
"Izkušnja je primerljiva recimo z najdbo Van Goghovega slikarskega stojala, barvnih palet in čopičev iz neke stare sobe, nato pa bi se pojavil Vincent skozi skrivna vrata in naslikal 26 svojih največjih mojstrovin," je dejal Hoover.
Koncerte v londonskih Lyceumu (1975), Hammersmith Odeonu (1976) in Rainbowu (1977) ter Pavilion de Paris (1978) so posneli s takrat edinim mobilnim snemalnim studiom v Združenem kraljestvu v tistem času, Marleyju in the Wailers ga je posodila glasbena skupina Rolling Stones. Med posnetki so nekateri največji hiti, kot so No Woman No Cry, Jammin, Exodus in I Shot the Sheriff.