RAC - biografski roman o življenju Radka Poliča avtorice Petre Pogorevc je odličen prikaz življenja velikega umetnika, gledališkega in filmskega igralca.
Življenjska zgodba vrhunskega gledališkega igralca, ki je leta 2007 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, odstira in prepleta spomine na ustvarjalno pot Radka Poliča Raca. Knjiga, ki jo je po intenzivnih pogovorih z Racem napisala dramaturginja, urednica in publicistka Petra Pogorevc, je napisana v prvi osebi ednine, bogatita jo pristen humor in sočen jezik, oba tako značilna za tega velikega igralca. Brez zadržkov govori o sebi in o stvareh, ki so ga v življenju doletele, pa naj gre za anekdote iz gledališkega sveta ali za tragične dogodke, ki so ga ranili in zaznamovali. Pripoved mu sledi v otroštvo, pojasni njegovo vseživljenjsko povezanost s starši in bratoma ter obudi spomine na tri zakone, predstavi pa tudi njegovo pojmovanje lepega in težkega igralskega poklica. In kot beremo v knjigi: »Igra ni to, kar počneš, ampak to, kar si.«
Odličen biografski roman o življenju Radka Poliča z naslovom Rac za katerega je Vesna Milek v Nedelu zapisala: "Rezultat je knjiga, ki te zapelje po nizu neobičajnih, včasih nadrealističnih dogodkov, v njej je vse, eros, bolečina, veliko ljubezni, vonj smrti, veliko smrti, gledališča, vonj Dubrovnika, okruški spominov, zapiski iz teme, zapiski iz sanj, da se čudiš in vmes pozabiš dihati. Kakšno življenje."
Odlomek iz knjige
Po ločitvi od Milene sem postal seksualno razbrzdan. Utrgalo sem mi je! Norel sem od ene babe do druge, skakal ko zajec z zajklje na zajkljo. Totalno se mi je odrolalo, najbrž zaradi tega, ker sem bila tako prizadet. Naj gre vse lepo nekam, sem si mislil. Vse sem naredil prav: rad sem jo imel, zvest sem ji bil, hišo sem nama zagradil, ona pa takole - direkt v pojem!
Janez Lenič mi je enkrat takrat rekel:
"A zdaj pa loviš svetovni rekord v podiranju bab ali kaj?"
Imel je prav, tisto moje seksualno norenje je šlo onkraj meje normalnosti. Nekaj časa sem bil popolnoma obseden s seksom. Don Juan na kubik! Neverjetne stvari so se dogajale, še sam nisem mogel verjeti. Rekel sem si, pa sej mi vse ženske, katero koli pogledam, takoj dajo! Saj nobena ne reče ne! Saj bom še guznil v pički!
Bilo je veliko zanimivih seksualnih zgodb, ena je bila pa prav neverjetna in mi je ostala še posebej zapisana v spomin. Nekega večera, ko sem se odpravljal v Dramo gledat neko predstavo, mi je zazvonil telefon. Oglasil sem se in žameten glas na drugi strani je rekel: "A ste vi Radko?"
"Ja, jaz sem, kaj bo dobrega?!
"A ... Rac?"
"Ja, jaz sem Rac."
Predstavila se je in jaz sem jo vprašal, kaj bi rada od mene.
"Osamljena sem," je odgovorila. "Rada bi se dobila z vami."
"Tudi jaz sem osamljen," sem se začel režati, "ampak zdajle ne, hvala, ne morem, opravke imam."
"Zdaj ali nikoli. Prooooosiiim!"
"Kako to mislite: Zdaj ali nikoli?"
"Zdaj sem doma, in če ste za to, vam bom povedala, kam lahko pridete."
"Kako, a kar takoj zdaj? Hvalaaa, kdaj drugič!"
"Takšnega seksa ne boste več doživeli," je rekel žametni glas na drugi strani.
"A seksa? Dajva se takole zmenit," sem mečkal in zmedeno jecljal, "zdaj moramo v Dramo na predstavo, vi me pa čez dve uri pokličite tja in bom videl, ali pridem ali ne."
"Če greste v Dramo, lepo pozdravite Angelco Hlebec," je dahnila.
"Bom."
Šel sem v Dramo, ampak sem zamudil na predstavo, zato sem šel dol v bife in srečal Angelco, ki je bila tisti večer čisto po naključju tam. Prenesel sem ji pozdrave.
"Od kod jo pa ti poznaš?" je vprašal.
"Ne poznam je, samo rekla je, naj te pozdravim."
"Kje pa imaš z njo?"
"Jaz? Nič!"
"Kar naj tako ostane."
"Vse skupaj je bilo rahlo bizarno, zato sem utihnil. Čez dve uri so me po zvočniku poklicali k vratarju, čes da imamo telefonski klic. Spet je bila ona. Če me ne bi Hlebcetova odvračala od nje, ne bi šel. Zaradi tega me je tisti žametni glasek tako matral, da se nisem mogel upreti.
"Haloooooooo, čaaaaaaaakaaaaam vaaas."
"Čez petnajst minut vas bo pred vhodom v Dramo čakal taksi," je žvrgolela.
"Kaj pa naslov?" sem bil že v štosu.
"Taksist ga bo vedel," je bila kratka in je spustila slušalko.
O avtorici
Petra Pogorevc (1972) je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1993 in 2007 je delovala kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, leta 2007 pa se je zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica zbirke Knjižnica MGL. Leta 2017 se je vpisala na doktorski študij na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na AGRFT v Ljubljani.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del