Knjižna novost: Prvenec Goroslava Vukšića - Goga Norci pomorci

22. 5. 2020
Deli
Knjižna novost: Prvenec Goroslava Vukšića - Goga Norci pomorci (foto: Beletrina)
Beletrina

Pri založbi Beletrina je izšel prvenec Goroslava Vukšića - Goga z naslovom Norci pomorci, kjer avtor na drzen, svež in duhovit način popiše odraščanje na morju.

O knjigi

Drzen in svež prvenec Goroslava Vukšića - Goga z naslovom Norci pomorci je potopis odraščanja na morju. Govori o »ljudeh, ki so dovolj nori, da plujejo. To počnejo leta, desetletja, mnogi do svojega konca. Ker sem mladost tudi sam preživel na čezoceankah s to posebno človeško vrsto, je po moje prav, da sem napisal resnico o teh možeh,« je povedal avtor, ki je že celo življenje povezan s pomorskim življenjem. Protagonista romana sta neimenovana kadeta vajenca na ladji, med katerima se v ekstremnih razmerah splete globoko prijateljstvo. Brutalno neposredna pripoved je ob vseh ekscesih, pustolovščinah in viharjih, ki jih morata prestati, zgodba o času, ki ga več ni. »Veliko zgodb zaide z ladje med kopenske podgane. Nekatere so resnične, druge izmišljene. A iz izkušenj vem, da so tiste najbolj neverjetne najbližje resnici,« še poudarja pisatelj Goroslav Vukšić - Gogo. Ali kot je v spremni besedi h knjigi zapisal dr. Igor Saksida: »Norci pomorci niso tunin namaz, so globokomorska ribja pošast, zato lahko med branjem upravičeno pričakujete, da se vam bo v grlu zataknila kaka nenavadno ostra ribja koščica.«

Knjigo Norci pomorci, ki je izšla pri založbi Beletrina lahko naročite tukaj.

Avtor bo s svojo sočno pripovedjo hitro dobil vašo pozornost, vsekakor eksotičen roman, ki ne bi smel manjkati med naborom poletnega branja. Z burnimi anekdotami, prepojen z veliko erotičnimi izpovedmi in jezikom, ki vas ves čas drži budne, se uvršča med verjetno najbolj eksotične romane v zadnjem času na slovenskih tleh. Odličen prvenec, ki veliko obeta in kar kliče po tem, da bi sledilo še kakšno nadaljevanje.

Odlomki iz knjige

"Dobrodošel doma, mornar," je tiho rekla, počepnila k banji, prijela nož, ga vrgla po tleh ter ga sunila z nogo, da je pristal pod umivalnikom.

"Pogrešal sem te."

Klofnila je z dlanjo po vodi, ga poškropila, vstala in v smehu rekla: "Lažeš, kurbir!"

"Je rekla psica psu," ji je zabrusil ter jo oblečeno potegnil k sebi v kad. Nekaj časa sta se smejala, nato pa utihnila in si zazrl v oči. Bog, kako je bila lepa ... 

Poljubljala sta se dolgo in nežno. Strast sta hranila za pozneje. Več kot mesec dni je prebil na Atlantiku s petnajstimi robatimi bradači. Bil je kot brezumen pohoten doberman, obkrožen s kuzlami, ki se gonijo, vendar dovolj izkušen in potrpežljiv, da jih počasi nategne vse.

Želel si jo je takoj, vendar je vedel, da bi s tem pokvaril vse, o čemer je sanjaril zadnje tedne. S hrapavim glasom ji je rekel: "Pridi."

Vstala sta, slekel je njeno premočeno obleko in jo odvedel do postelje. Ni si je hotel vzeti kot prostitutko, temveč se je hotel z njo ljubiti, zato si je vzel čas in ni odnehal, dokler ni njene tople vlage začutil na ustnicah in jeziku. Ni maral lubrikantov. Hotel je, da vzdihuje, ječi in se zvija. Hotel je, da ga prosi, da neha in naj nadaljuje, dokler se mokrota iz kadi, njeni sokovi in pote ne pomešajo v eno ter razmažejo po njegovem obrazu. Hotel je vse, hotel je počasi in dolgo. Iz nežnosti sta prešla v divjo razuzdanost ...

"Boš nocoj ostal?" je tiho vprašala.

"Veš, da ne morem. Čakata me spodaj v baru."

"Je bilo tam spodaj hudo?"

"Nič posebnega."

"Pa je bilo. Prebrala sem ti z obraza."

"Veš, da ne maram govoriti o tem, ženska."

"Ne skrbi, vse se bo uredilo. Vedno se uredi."

O avtorju

Goroslav Vukšić - Gogo (1967) se je po osnovni šoli vpisal na srednjo pomorsko. Od tretjega letnika so se ladje in leta vrstili kot po tekočem traku. Imel je občutek, da venomer plove. Na dopustu z dolgih plovb po svetu je doma delal na ramponu, v jugo vojski na patruljni ladji, kasneje zopet na čezoceankah, vmes na kočah volante. Ko ni bil fizično na morju, je na pomorski fakulteti o morju študiral. Po nepomembni prometni nesreči je v bolnišnici spoznal najbistrejšo in brez dvoma najlepšo žensko svojega življenja. Njuna sinova sta zrasla v ponosna moža in izjemna umetnika. Zdaj je pomorščak v penzionu. Vsak dan znova, ko je sredi zaliva, čaka na dve stvari: 7-kilogramskega brancina in telefonski klic, ki bo naznanil prvega vnuka.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču