Knjižna novost Renate Salecl: Strast do nevednosti

Knjižna novost Renate Salecl: Strast do nevednosti (foto: Mladinska knjiga) Mladinska knjiga
2. 12. 2020

Dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, v novi knjigi raziskuje različne razsežnosti nevednosti.

Zavestno ali nezavedno, pasivno ali aktivno neznanje ni nov fenomen niti ni v celoti nekaj negativnega. Kar se je spremenilo in je značilno za našo postindustrijsko in informacijsko dobo, je to, da smo konstantno izpostavljeni veliki poplavi informacij in dezinformacij. In ker je v tem preobilju informiranosti marsikdaj težko ločiti resnico od laži, se čedalje več ljudi zavestno odloča za nevednost. Renata Salecl raziskuje, kako se strast do nevednosti odraža na različnih področjih sodobnega življenja, od ljubezni, travm, bolezni, genetike, forenzične znanosti do velikega podatkovja. Kakšne koristi imajo posameznik in družba zaradi ignoriranja znanja? Kako se spreminja odnos neoliberalistične družbe do znanja strokovnjakov in do znanje nasploh? Nevednosti ne demonizira, pač pa podrobno raziskuje posledice njene uporabe ali zlorabe.

Knjigo Renate Salecl Strast do navednosti lahko naročite TUKAJ. Knjiga je lahko tudi lepo darilo.

Odlomek iz knjige Strast do nevednosti

Ko je Jugoslavija leta 1991 razpadla, je Slovenija doživela kratko desetdnevno vojno. Napadla jo je jugoslovanska vojska, v kateri so prevladovali srbski nacionalisti. Precej Slovencev je živelo v očitnem zanikanju in se ni zmenilo za stvarnost vojaškega posredovanja jugoslovanske vojske na ozemlju Slovenije. Zato je bilo pogosto slišati: "Ne more biti res, da se je začela prava vojna, verjetno gre le za manjšo vojaško prasko. Življenje se bo kmalu vrnilo v stare tire. "

Toda ljudje so po nekaj dneh postajali tesnobni; spominjali so se, kako nepričakovane in dolge so bile prejšnje vojne na njihovih tleh. Agresivno avtoritarni režim, ki mu je v Srbiji poveljeval Slobodan Milošević, na srečo ni mogel prevzeti popolnega nadzora nad vsem jugoslovanskim ozemljem, in Slovenije nikoli niso bombardirali iz zraka. Toda številni Slovenci so pričakovali zračne napade in preživeli veliko časa v zakloniščih. Ko je nevarnost minila, so stekli v trgovine po zaloge živil in sleherno zaščitno opremo, ki so jo lahko našli. Spomnim se, da sem v neki trgovini odkrila stare ruske plinske maske, ki sem jih ubogljivo kupila, pri čemer nisem razmišljala, da jim je rok uporabe že zdavnaj potekel.

Tesnoba v času vojne je lahko velika. Spomnim se, kako smo s prijatelji sklenili omejiti čas, ki smo ga namenili poslušanju poročil, in se odločili za obliko zavestne nevednosti, ko smo vsak dan nekaj ur sodelovali pri pisanju knjige. Naša tema je bila psihoanalitična razlaga Hitchcockovih filmov. Tesnobo v času popolne družbene panike smo obvladovali z gledanjem in analiziranjem filmov in s pogovori s prijatelji.

Ljudje zanikanje in nevednost pogosto uporabljajo kot strategijo za spoprijemanje z neprijetno resnico, ki se ne ujema z njihovim pogledom na stvarnost, ali kot pripomoček, da ustvarijo namišljeni scenarij, zaradi katerega je stvarnost prijetnejša in znosnejša. Te strategije lahko uporabimo tudi, da ohranimo družbene odnose nedotaknjene.

O avtorici

Prof. dr. Renata Salecl je filozofinja in sociologinja, zaposlena kot znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Je tudi redna gostujoča profesorica na Cardozo School of Law v New Yorku, na BIOS Centre London School of Economics ter na Birkbeck College School of Law v Londonu. Njene prejšnje knjige so bile prevedene v deset jezikov. V slovenščini je pred kratkim izšla njena knjiga O tesnobi ter ponatis knjige Disciplina kot pogoj svobode.