Po kritiško dobro sprejeti in nagrajeni zbirki kratkih zgodb Razvezani Ane Schnabl je pred nami njen romaneskni prvenec Mojstrovina, ki je izšel pri založbi Beletrina.
O knjigi
Po kritiško dobro sprejeti in nagrajeni zbirki kratkih zgodb Razvezani Ane Schnabl je pred nami njen romaneskni prvenec Mojstrovina. Gre za psihološki roman, ki se odvija v času razkroja Jugoslavije med letoma 1985 in 1986, v ospredju pa je ljubezenski odnos med urednico Ano in pisateljem Adamom. Ana je mesto mlade urednice dobila v zameno za sodelovanje z oblastmi, med drugim bi morala poročati tudi o Novorevijašu Adamu, sicer profesorju književnosti, a se med urejanjem njegove knjige Mojstrovina zapleteta v afero. A središče pisateljičinega zanimanja ni ljubezenska zgodba. Kot pojasnjuje, jo je bolj pritegnilo to, »na kakšen način se ljudje srečujemo s seboj in s svojo usodo pa tudi to, kako ta srečevanja prenašamo, če jih seveda sploh znamo prenesti«. Roman, ki raziskuje proces osvobajanja od moralnih norm, na zadnjih straneh prinaša nepričakovan zasuk.
"Jaz vedno izhajam, ko oblikujem like, iz tipov, iz mogoče ljudi, ki sem jih že spoznala in bi jih lahko stlačila v neko kategorijo. Potem pa tem posameznim tipom dodajam nianse in skozi te nianse pridem do nekoga, torej do nekoga, ne samo do lika ampak do človeka. Verjamem, da do človeka, ne torej do tistega kar je plastično in plosko, ampak do nečesa kar se giblje in živi tudi znotraj fabule, in je pri meni to precej nezaveden proces, nima kakšne posebne metodologije, razen tega, da začnem pri tem, kar resnično poznam," je za program ARS povedala avtorica Ana Schnabl.
Knjigo Mojstrovina avtorice Ane Schanbl, ki je izšla pri založbi Beletrina si lahko naročite tukaj.
Roman se dogaja v obdobju osemdesetih let preteklega stoletja, ki ga ima avtorica tudi sama precej rada. "Za osemdeseta sem se odločila iz nekih čisto zasebnih razlogov, ker imam to obdobje, še sama ne vem zakaj točno, precej rada. Mogoče temu botruje moja ljubezen do književnosti in glasbe iz tega obdobja, po drugi strani pa so bila osemdeseta v Sloveniji resnično prelomna v mnogih pogledih, pa tudi literarnem polju, ker so takrat besedila ima dejansko moč spreminjati, sugerirati, dokončevati, nadaljevati ali izpeljevati določene družbene procese. To je tisto, kar me je potegnilo v tisti čas in to je mogoče tisto, kar danes tudi pogrešam, ker je beseda razvrednotena," še doda avtorica.
Kratek odlomek iz Mojstrovine
Ničesar ni tvegala. Adam ob omembi njenega moža ni zvedavo trznil, čeprav je o njem v hipu sestavil preverjeno zgodbo. Hvaležna mu je bila za to. Njegova pozornost se je opogumila in zgostila, veljala je le njej, ne spotakljivem podrobnostim življenja njenega moža. Od strani jo je pogledal in si prižgal novo cigareto: serija dejanj, ki bi se ji zaradi nepristnega vzorca navadno zdela smešna. Toda Adamu, njegovi besedni in gestični varčnosti, je pristajala.
Z dimom sveže prižgane cigarete se je po sobi razširil obet zamirajočega dialoga. Obet, ki se je Ani sprevračal malo v grožnjo in malo v veselje. Potrudila se je besedovati naprej.
"Kaj počne tvoja žena, s čim se ukvarja?" Dim je puhnil nekoliko bolj silovito in se prvič tisto popoldne na stolu opazno presedel. Tako razdraženo se ni odzval niti, ko je kakšno uro prej naznanila, da se ji zdi poglavje, v katerem podrobno opisuje pisateljski vsakdan glavnega junaka, sila dolgočasno. Vprašanje mu ni godilo, je opazila, saj je bilo poglabljanje vednosti o življenjskih sopotnikih spogledovanju zgolj v napoto. Za večino morajo ti ljudje ostati abstrakcija, saj abstrakcija ne more imeti odločilne moči, ne more veljati za okoliščino, za Ano pa so bile te nekdaj izbrane, zaželel ženske konkretne. S svojimi življenjskimi uspehi in porazi so o moških, ki so sedeli nasproti nje, vsakokrat sporočale natanko tisto, kar so se sami najbolj trudili prikriti.
"Moja žena trenutno ne dela. No, že nekaj let ne dela," je grobo ugasnil cigareto, "potem, ko je rodila Bora, se je odločila ostati doma. Porod je bil zapleten, nosečnost pa jo je kar močno utrudila, tudi malo prestrašila." Govoril je z zanj nenaravnim tempom, kot otroci, ki pred obsojajočo gručo vrstnikov recitirajo temeljno poezijo. "Odgovornost sva si pametno razdelila in mislim, da je tako srečnejša, kot je bila prej. Jaz na fakulteti zaslužim dovolj, zato finančnih skrbi nimava. No, podpirajo naju tudi njeni starši, temu se najbrž reče dota." Kratek recital je zaključil rahlo zaripel in jo proseče pogledal.
O avtorju
Ana Schnabl (1985) je v letu 2016 postala doktorska študentka filozofije. Piše za revijo Literatura in za spletni literarni portal AirBeletrina, sodelovala je tudi s časopisom Dnevnik. Od leta 2016 je urednica Evropske revije za poezijo, knjige in kulturo. Po mnenju Urbana Vovka sodi njena zgodba »Trittico« med najintrigantnejše stvaritve zadnjih let. Zbirka Razvezani je njen knjižni prvenec, ki je prejela nagrado knjižnega sejma. Kljub nagradi za prvenec pa avtorica zatrjuje, da ob pisanju Mojstrovine ni čutila pritiska. "Sploh ne, v resnici. Predvsem sem se ukvarjala z vprašanjem oziroma z voljo, da naredim v danih okoliščinah in z danim znanjem, z dano vednostjo, z danimi izkušnjami, najboljši možen roman. Zdaj mogoče šele čutim ta pritisk, da pa morda knjiga ne bo upravičila zaupanja, ki sem ga dobila ob prvi, tako da se prepuščam, nervozno," še dodaja avtorica.
Knjigo Mojstrovina avtorice Ane Schanbl, ki je izšla pri založbi Beletrina si lahko naročite tukaj.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču