Pri založbi Beletrina je izšel roman bosanskega romanopisca Dževada Karahasana z naslovom Tolažba nočnega neba v prevodu Jane Unuk.
O knjigi
Roman je osrednji del zgodovinske trilogije o slavnem srednjeveškem perzijskem matematiku, astronomu, filozofu in pesniku Omarju Hajamu. Prva knjiga, Seme smrti, govori o življenju mladega Hajama, ki šele začenja svojo znanstveno in umetniško kariero, Tolažba nočnega neba pa pripoveduje o Hajamovi zreli dobi, o vrhuncu njegovega uspeha, ko je kot avtor novega koledarja deležen velikih priznanj, kar mu zagotavlja status dvornega astronoma in velik dohodek. To je tudi čas Hajamovega usodnega prijateljstva s proslulim učenjakom in verskim fanatikom Hasan ibn Sabo, čas, ko se v državi začnejo nemiri: uporniki prevzamejo večji del cesarstva in ustvarijo ločeno državo. Pripravljajo se verske vojne, nekoč mogočno cesarstvo pretresajo dvorne spletke, pojavljajo se teroristične skupine. Karahasan se pri mojstrskem pisanju opira na svoj izbrušeni slog in eruditsko poznavanje zgodovine, pri čemer prikaže razkošje vzhodnjaške tradicije in modrosti.
Roman Dževada Karahana Tolažba nočnega neba lahko naročite pri založbi Beletrina ali tukaj.
Odlomek iz knjige
Pred štirimi dnevi je prišel odgovor El Gazalija, kratek predlog odločitve v nekaj stavkih in dolga razlaga, ki je pokazala vse njegovo bogato znanje, veliko srce in duha, sposobnega, da razume vsakogar in se z njim skorajda poistoveti. Predvčerajšnjim pa je prišel tudi sel iz Nišapurja, prinesel je predlog odločitve, brez obrazložitve, in še dvakrat zapečateno pismo za velikega vezirja osebno. Pismo se je glasilo:
Ebulu Hasanu, velikemu vezirju, po pravici imenovanemu Nizamul Mulk, v Isfahan, selam.
Slišim, da se ne ločiš od mojega nesojenega učenca El Hasana ibn Mohameda es Sabaha, da si ga vzel celo za svojega prvega svetovalca in zaupnika.
Pazi se ga! Ta je sposoben ukrasti jajca izpod budnega volka. Kako? Ne vem, tega še volk ne ve. Odkod jajce pod volkom? Ne vem, tega ne vesta niti volk niti jajce, toda Hasan ve in ga bo ukradel, če ga bo potreboval.
Misli na to.
Imam Hibat Alah el Muvefak, Nišapur.
Pismo je velikega vezirja prvi hip osupnilo, ker niti tona niti ostrosti sodbe niti nore zgodbe z volkom in jajcem, ničesar od tega ni mogel niti z največjim trudom povezati s svojim učiteljem in velikim modrecem El Muvefakom. Vendar se je zelo hitro pomiril, ker se je razlaga za vse to ponujala kar sama. Celo ko je bil še mlad, je učitelj marsikdaj tako besno in neobvladano, kot da bi ga zaneslo ogorčenje nad krivico ali čigavim nedostojnim ravnanjem, vendar takrat nisi mogel zanesljivo vedeti, kaj je zanj nedostojno ravnanje. Naše slabosti in nestrpnosti se z leti večajo, v starosti nam od vseh lastnosti v glavi preostanejo samo še te, učitelj pa je bil zdaj tako star, da se že leta ni več usedel v nosilnico, kaj šele na konja ali kamelo. Ta razlaga je pomirila, potem pa tudi nasmejala vezirja, ker ga je napeljala, da si je predstavljal starega učitelja, kako besni na kakšno Hasnovo ukano in fantovsko neumnost.
O avtorju
Dževad Karahasan (1953) je bosanski romanopisec, dramatik, esejist in profesor dramaturgije ter zgodovine drame in gledališča. Je avtor številnih dram, najbolj pa je zaslovel z romani: Vzhodni divan (1989, slov. 2007), Šahrijarjev prstan (1996), Sara in Serafina (1999, slov. 2011), Nočni shod (2005, slov. 2011), O čem pripoveduje pepel (2015). Piše kratko prozo: Poročila iz temne dežele (2007) in eseje: O jeziku in strahu (1987), Knjiga vrtov (2002). Prejel je številne literarne nagrade, mdr. nagrado za najboljši jugoslovanski roman leta 1990, Herderjevo nagrado (1999), nagrado vilenico (2010), Goethejevo nagrado (2012).
