Ko se nasmejani princ spremeni v nasilneža

Ko se nasmejani princ spremeni v nasilneža (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
13. 7. 2019

Različne oblike nasilnega vedenja se skrivajo v opozorilnih znakih, ki jih največkrat sploh ne prepoznamo kot nasilne. Še huje, na začetku se nam zdijo sila očarljivi in ljubeči.

Zagotovo ste že bili v situaciji, ko ste nekoga spoznali in se začeli sestajati z njim ali pa ste se podali celo v razmerje, pa vam nekaj ni dalo miru. Nekaj vas je dušilo. Nekaj ni bilo v redu, a niste želeli biti panični ali dramatični, želeli ste dati priložnost. In potem ste malo kasneje ugotovili, da je vaš novi partner posesiven, da se za nasmehom in pretirano skrbjo za vas skriva le nekdo, ki je obupno nadzirajoč. Nekdo, ki ga vaše potrebe sploh ne zanimajo, je le brezkompromisno sebičen in vi ste zanj le nekdo, ki ga je pač umestil v svojo sliko. Predmet, objekt. Brez čustev in svoje volje. To vse so elementi nasilja, dragi moji.

Čeprav še danes dvomite. Dvomite zato, ker nekateri znajo to zelo dobro prekriti in svojo nasilno naravo zamaskirati za navzven veliko lepše oblike vedenja. A čas zbriše tudi vse te maske. Vaš princ jih preprosto ne zmore več nositi.

Zgodnji opozorilni znaki, da se zadaj skriva nasilnež

Avtor Lundy Bancroft mi je v knjigi Zakaj to počne razjasnil znake, ki pomenijo nasilnega moškega. Najhuje od vsega je bilo to, da so bili to znaki, ki sem jih sama prepoznavala najprej kot očarljive in ljubeče. Še huje je bilo to, da kakšnega med njimi sploh nisem zaznavala kot nasilnega, tudi kasneje ne, ko sem človeka že bolje poznala. Je bilo to zaradi družbe in kulture, v kateri sem odraščala in ki ženske uči, naj venomer še malo potrpimo? Je bilo to zato, ker so bili nekateri znaki podobni tistim, s katerimi sem odraščala? Ko sem o teh znakih govorila s kolegicami, jih več kot pol ‒ torej nekatere znake, ne vseh ‒ ni prepoznalo kot znakov nasilnega moškega. In to je bilo tisto, kar sploh ni bilo navdušujoče. Bancroft tako naniza kar nekaj zgodnjih opozorilnih znakov. O svojih nekdanjih partnericah govori nespoštljivo, do vas je nespoštljiv, dela vam usluge, ki jih ne želite, ali vas zasipa s takšno velikodušnostjo, da vam je neprijetno, je nadzirajoč, je posesiven, nikoli ni za nič kriv, je egocentričen, na vas pritiska, da bi privolili v spolnost, zlorablja mamila ali alkohol, prehitro postane resen glede vajinega razmerja, ko je jezen, vas ustrahuje, ima dvojna merila, do žensk ima negativen odnos, ko ste v družbi, se do vas obnaša drugače, videti je, da ga privlači ranljivost ...

A kako naj vem, da gre resnično za zlorabo, da je moj partner resnično nasilen? Kako naj vem, ali ima le slab dan in se obnaša kot kreten ali pa gre res za vzorec, ki je njegov in ki vodi k resnejšim zadevam?

Avtor pravi, da so vsa ta vedenja, ki sem jih naštela kot opozorilne znake, vredna kritike, a ne moremo vseh označiti za zlorabo. Ker nimajo enakih psiholoških učinkov, ki jih povzroča zloraba. Na primer, če na nas vpije sicer spoštljiv partner, tega res ne moremo označiti za zlorabo. To ne povzroča enakega hladnega, grdega vzdušja, kot če na nas vpije nasilnež. Pri pojmu zloraba gre za moč; to pomeni, da oseba izkorišča neravnovesje moči, da bi nekoga izrabljala ali nadzorovala. Kjerkoli obstaja neravnovesje moči, na primer med moškimi in ženskami, med odraslimi in otroki, med bogatimi in revnimi, tam nekateri ljudje izkoristijo te okoliščine za svoje namene. Tako je za točko zlorabe določen trenutek, ko začne moški uveljavljati svojo moč nad žensko tako, da ji povzroča škodo in zase ustvarja privilegiran položaj.

Meje, kjer se začne zloraba

Nekaj primerov: maščuje se nam, ker se pritožujemo zaradi njegovega obnašanja, pove nam, da so naši ugovori na njegovo zlorabljanje naša težava, za posledice svojega obnašanja krivi nas, nikoli ni pravi čas ali pravi način, da bi se pogovorili, spodkopava naš napredek v življenju, zanika vse, kar je storil, opravičuje svoja žaljiva ali zastrašujoča dejanja ali pravi, da smo ga mi pripravili do tega, jezno se nas dotika ali kako drugače v nas vzbuja strah, prisili nas v spolni odnos ali nas spolno napade, njegovo nadzirajoče, nespoštljivo ali ponižujoče ravnanje pomeni vzorec, na nas se kažejo znaki zlorabe.

Če imate pritrdilne odgovore na ta vprašanja, so to znaki, da ste lahko zapleteni z nasilnim partnerjem. Zanimivo je to, da te naštete razpoznavne oblike zlorabe redko vsebujejo jezo. Obstajajo hladni, preračunljivi nasilneži, ki redko eksplodirajo, hkrati pa nekateri nenasilni moški pogosto občutijo ali izražajo jezo. Morda se bomo odločili, da ne bomo s partnerjem, ki ves čas izraža jezo, vendar njegovega obnašanja ne moremo označiti za zlorabo. In tukaj se pomembno in resno pod vprašanje postavi, kaj jeza je. Večinoma smo jo v družbi obravnavali kot nasilje ali kot nekaj izjemno nezaželenega in česar se moramo sramovati, a jeza pove veliko drugih reči.

Kako se razmerje z nasilnežem začne?

Rajski vrt. Prvih nekaj tednov ali mesecev ženska hodi po oblakih. Počasi se nasilnež razgalja, in prav to razgaljanje je del skoraj vsakega nasilnega odnosa, saj drugače nasilnež ne bi mogel sploh dobiti partnerice. Korak za korakom uničuje partneričino samopodobo, ta pa se vedno bolj počuti grozno. Nasilneži tega ne načrtujejo; da bodo najprej sanjski, potem pa bodo svojo partnerico začeli poniževati. Tudi on, ko se zaljubi, sanja o lepi prihodnosti, ravno tako kot partnerica. Lahko bi rekli, da se nasilnež ne zaveda, da je nasilen. Kaj se torej dogaja v njegovi glavi potem? On hrepeni po prihodnosti, ko bo partnerica zadovoljila vse njegove potrebe. Vedno bo lepa in seksi, tako podnevi kot ponoči, sama ne bo imela nobenih potreb ter bo spoštovala njegovo briljantnost in šarm. Želi si žensko, ki bo zadovoljna z njim in se ne bo nikoli pritoževala zaradi ničesar, kar počne, ali zatemnila njegovega dneva s frustracijami in nezadovoljstvom v zvezi s svojim življenjem. Ima egocentrične fantazije – on bolj kot partnerico išče nekoga, ki bo skrbel zanj. Nasilnež je človek, ne zlobna pošast, zato ima ob vsem tem tudi vrsto pozitivnih lastnosti, vendar je kljub temu nasilen. In ne, nasilnež se le redko lahko spremeni; ponavadi je to nemogoče. Nasilneževo vedenje je zavestno, ravna namerno, ne po nesreči zaradi izgube nadzora nad samim seboj. Vendar pa je njegovo razmišljanje, ki poganja njegovo vedenje, v veliki meri nezavedno.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri