Kljub političnemu dogovoru okoljske organizacije opozarjajo na možne dolgoročne finančne posledice.
Nemška vladajoča koalicija CDU/CSU in SPD je konec aprila v Berlinu dosegla dogovor o reformi zakona o ogrevanju, s čimer so razrešili večmesečne spore glede zaščite najemnikov. Sporazum predvideva delitev stroškov med najemniki in najemodajalci, zlasti za CO₂, omrežnine in biogoriva, da bi preprečili rast obratovalnih stroškov. Dogovor je bil dosežen po dolgih pogajanjih zaradi strahu pred povečanjem življenjskih stroškov, njegov cilj pa je omogočiti pravičnejši in bolj prilagodljiv prehod na podnebju prijaznejše sisteme ogrevanja.
Konec februarja se je nemška vladajoča koalicija načeloma uskladila o odpravi ključnih določb spornega zakona o ogrevanju, vendar so nekatera odprta vprašanja takrat še upočasnjevala končni dogovor. Zdaj je dosežen kompromis, ki bi lahko pospešil sprejetje novega zakonskega okvira za modernizacijo stavb. Črno-rdeča koalicija, ki jo sestavljata CDU/CSU in SPD, se je dogovorila o uvedbi omejitve stroškov za najemnike v okviru načrtovane reforme zakona o ogrevanju.
Po doseženem dogovoru se bodo finančna tveganja v prihodnje delila med najemniki in lastniki nepremičnin. S tem se odpira pot, da vlada kmalu sprejme nov zakon o modernizaciji stavb. Največ sporov so povzročale določbe o zaščiti najemnikov, zlasti po opozorilih o možnem povečanju obratovalnih stroškov. Zdaj je dosežen dogovor, po katerem se bodo stroški, povezani z emisijami CO₂, omrežninami in bioplinom, enakomerno delili med najemniki in najemodajalci.
Predsednik poslanske skupine SPD Matthias Miersch je poudaril, da mora podnebna politika ostati finančno vzdržna za državljane: »Uspelo nam je zagotoviti dosledno razpolovitev stroškovnih tveganj.« Nova pravila bodo veljala za vse obstoječe in prihodnje najeme po zamenjavi ogrevalnega sistema. Hkrati bodo najemodajalci v prihodnje prvič sodelovali pri stroških omrežnin in goriva, če se odločijo za vgradnjo sistemov na plin ali kurilno olje.
Načrtovana reforma predvideva, da bo vgradnja novih plinskih in oljnih ogrevalnih sistemov še naprej dovoljena, vendar pod pogojem, da bodo od leta 2029 uporabljali vse večji delež podnebju prijaznejših goriv, kot so biometan ali sintetična goriva. Predviden je postopen prehod prek t. i. »bio lestvice«, ki se bo razvijala do leta 2040.
Za obstoječe ogrevalne sisteme se od leta 2028 načrtuje uvedba kvot za »zeleni plin«. Cilj reforme je narediti zakon bolj tehnološko nevtralen, prilagodljiv in enostaven za uporabo, ob hkratnem ohranjanju državnih spodbud za zamenjavo ogrevalnih sistemov. Kljub političnemu dogovoru okoljske organizacije opozarjajo na možne dolgoročne finančne posledice, zlasti zaradi rasti cen emisij CO₂ in omrežnin za plin.
Izražajo tudi zaskrbljenost, da bi večja uporaba bioplina lahko dodatno povečala stroške ogrevanja. Kritiki opozarjajo tudi, da bi reforma lahko upočasnila napredek na področju varstva podnebja, saj bi podaljšala odvisnost od fosilnih goriv v stavbnem sektorju. Pogajanja o zaščiti najemnikov so trajala več mesecev. Nemško združenje najemnikov (Deutscher Mieterbund) je že prej opozarjalo, da bi novi zakon lahko povzročil znatno finančno breme za najemnike, brez zadostnih spodbud za lastnike, da preidejo na okolju prijaznejše sisteme. Prav vprašanje pravične delitve stroškov je bilo ključno za dosego končnega kompromisa, ki zdaj odpira vrata eni najpomembnejših energetskih reform v Nemčiji v zadnjih letih.
Preberite še:
Neee, po Luki Dončiću zdaj glasne govorice o ločitvi sprožila ta pri nas znana igralka