Koliko kvasa potrebujemo za 1 kg moke, je odvisno od vrste testa in časa, ki ga imamo na voljo. Preverite priporočene količine svežega in suhega kvasa v gramih ter spoznajte preprost preizkus s prstom, s katerim ugotovite, ali je testo dovolj vzhajalo.
Vprašanje, koliko kvasa potrebujemo za 1 kg moke, mnogi rešujejo kar na pamet: dodajo celo kocko kvasa in upajo na najboljše. Nato testo prehitro vzhaja, vonj po kvasu je premočan, kruh ali pogača pa se včasih sesede takoj, ko jo vzamemo iz pečice. Vendar pa več kvasa ne pomeni nujno boljšega testa. Pomembno je, da količino prilagodimo vrsti testa, temperaturi in času, ki ga imamo na voljo za vzhajanje.
Ko izberemo pravo količino, lahko testo lepo vzhaja, pecivo pa postane mehko in rahlo.
Preverite, kako pravilno odmeriti kvas, ne da bi morali ugibati.
Koliko gramov kvasa potrebujemo za 1 kg moke?
Za običajno testo za kruh, žemljice ali pogačo, ki mora vzhajati eno do dve uri, pogosto zadostuje približno 20 do 30 gramov svežega kvasa ali 7 do 10 gramov suhega kvasa. Natančna količina je odvisna od recepta, temperature in časa vzhajanja.
Pri testu, ki vsebuje več sladkorja, jajc in maščobe, na primer pri sladkih rogljičkih ali potici, je lahko potrebna drugačna količina kvasa. Te sestavine vplivajo na hitrost vzhajanja, zato je najbolje upoštevati preverjen recept, namesto da samodejno dodamo celo kocko kvasa.
Za lažje preračunavanje velja, da približno 21 gramov svežega kvasa ustreza 7 gramom suhega kvasa. Razmerje se lahko razlikuje glede na vrsto izdelka, zato vedno preverite navodila na embalaži.
Za počasno vzhajanje potrebujemo manj kvasa
Če imamo dovolj časa, nam ni treba uporabiti velike količine kvasa. Testo lahko počasi vzhaja v hladilniku, daljši čas fermentacije pa pogosto pripomore k razvoju bogatejšega okusa in prijetnejše arome.
Za kruh, ki ga pripravimo zvečer in spečemo naslednji dan, lahko uporabimo precej manj kvasa kot za testo, ki mora hitro vzhajati.
Natančna količina je odvisna od recepta, količine vode in temperature hladilnika, zato je najbolje izbrati recept, namenjen počasnemu vzhajanju.
Poleti, ko je kuhinja topla, testo običajno vzhaja hitreje. Pozimi, v hladnejšem prostoru, lahko vzhajanje traja dlje. Namesto da takoj dodamo več kvasa, raje opazujmo, kako se testo obnaša in ali se njegova prostornina povečuje.
Najpogostejše napake pri uporabi kvasa
Tudi če pravilno odmerimo količino kvasa, lahko nekatere napake upočasnijo vzhajanje ali pokvarijo končni rezultat.
Prevroče mleko ali voda. Tekočina mora biti mlačna, ne vroča. Previsoka temperatura lahko poškoduje kvasovke in zmanjša njihovo sposobnost vzhajanja testa.
Neposreden stik soli s kvasom v visoki koncentraciji. Sol je pomembna za okus in strukturo testa, vendar jo je najbolje enakomerno vmešati v moko ter se izogniti neposrednemu stiku z nerazredčenim kvasom.
Star ali nepravilno shranjen kvas. Preverite rok uporabe in navodila na embalaži. Če dvomite o aktivnosti suhega kvasa, ki ga je treba pred uporabo raztopiti, ga lahko preizkusite v mlačni vodi po navodilih proizvajalca.
Prehladen prostor. Nizka temperatura upočasni fermentacijo. Posodo pokrijte in testo pustite vzhajati na mestu brez prepiha, pri zmerni sobni temperaturi.
Kako ugotovimo, ali je testo dovolj vzhajalo?
Čas vzhajanja je odvisen od temperature v kuhinji, vrste moke in količine kvasa. Zato je pomembneje opazovati testo kot nenehno gledati na uro.
Ko se prostornina testa opazno poveča, ga nežno pritisnite s prstom. Če se vdolbinica počasi izravna, je testo pripravljeno na naslednji korak. Če vdolbinica takoj izgine, testo potrebuje še nekaj časa za vzhajanje. Če pa vdolbinica ostane in je testo videti preveč napihnjeno ter izgublja čvrstost, je najverjetneje že preveč vzhajalo.
Opazujte videz in prožnost testa, saj boste tako lažje presodili, kdaj je pripravljeno za oblikovanje ali peko.
Testu namenite dovolj časa in nekaj potrpežljivosti. Najboljše domače pecivo namreč ne nastane v naglici, temveč s skrbno pripravo in pravo mero sestavin.
Vir: Krstarica
