Koliko odtenkov od petdesetih je uspelo uresničiti filmski različici famozne erotične novele?

18. 2. 2015 | Vir: Playboy
Deli
Koliko odtenkov od petdesetih je uspelo uresničiti filmski različici famozne erotične novele? (foto: Profimedia)
Profimedia

Čakanje na letošnjo pomlad bo očitno zaznamovala nacionalna debata o sadomazo seksu. Vsaj tako je že lani napovedala evforija ob razprodaji vstopnic za premiero filma 50 odtenkov sive (50 Shades of Grey).

Če so vas ravno predvčerajšnjim po desetih letih rešili s samotnega otoka, naj vam na hitro povemo, da je Petdeset odtenkov sive zgodba o perverzno bogatem poslovnežu Christianu Greyu, o katerem morate vedeti le to, da ima helikopter, domačo ječo z napravami za sadomazo seks in penis. To troje je edino unikatno značilno za ta božjastno dolgočasen lik, ki menda 've, kaj hoče, in to tudi dobi'. Tisto, kar hoče, pa je očit­no boleč seks s podrejenimi ženskami (torej nekoliko bolj sofisticirana oblika fuka s tajnico).

Le kaj gre lahko narobe?

Seks. Ker je knjigi uspelo eksplodirati nebroj klitorisov po vsem planetu, so se hitro odločili posneti še film. A kot kaže, se prej nihče ni vprašal, ali je to knjiga, ki lahko deluje kot film. Najlaže bi verjetno ustvarili nekakšno moderno različico erotične drame, kjer bi bile scene sadomazo seksa tako eksplicitne, da bi zameglile sicer prozoren in neprepričljiv zaplet, ki še vedno predvideva, da imajo ljudje, ki se podajajo v S&M prakse, znake mentalnih bolezni (kar je antična in že večkrat ovržena stigma) in se vežejo tudi s kabli (kar spet ni res, ker se uporablja predvsem svilene vrvi).

A Hollywood je šel v drugo smer – film ima precej nerestriktivno označbo R, kar pomeni, da je v filmskih Odtenkih bolj malo seksa (pa še ta seks je mehkeje prikazan), saj ta restrikcija dovoljuje ogled filma tudi mlajšim, če tako presodijo starši. Res poparjen film bi nam­reč dobil strožjo kodo NC-17, kar pomeni, da je ogled filma prepovedan mlajšim od 17 let.

Christian Grey. Nihče v Hollywoodu ni želel prevzeti vloge glavnega fukača v Odtenkih sive. Najprej so vlogo ponudili Ryanu Goslingu, a jo je zavrnil. Nato je prav tako odkimal Christian Cooke. Naslednji v vrsti Garett Hedlund, ki se mu je uspelo vživeti v osvet­ljene kostume filma Tron, je pri poskusih branja vloge Christina Greya na koncu rekel le: »Ne morem se povezati s tem likom.« Tudi Charlie Hunnam, ki je prej telovadil z roboti v filmu Ognjeni obroč, je vlogo zavrnil, ker mu scenarij preprosto ni bil všeč.

Na koncu so še spustili standarde in le iskali igralca, ki ima večinoma izkušnje v slačenju srajce pred kamero. Dobili so Jamieja Dornana, precej anonimnega modrookega fantiča, ki je v neki seriji eno sezono igral šerifa.

Scenarij. Ko smo izvedeli, da je televizijska igralka Chloe Bridges na avdiciji že po branju prvih treh strani rekla le »ne morem več«, nas je zaskrbelo, da se morda stavki iz knjige, kot je »moja notranja boginja dela merengue s salsa gibi«, bržda res slabo prevajajo na filmsko platno. Ker je podobno očitno zaskrbelo tudi avtorje filma, so na pomoč poklicali Marka Bombacka, da prevetri obstoječi scenarij. Vse lepo in prav, če ne bi bil Bomback podpisan pod Wolverine, rimejk Popolnega spomina in zadnji del klišejizmov Umri pokončno, torej vse spomenike degradaciji moderne filmske zgodbe.

Če so se gospodinje tako vneto drgnile ob knjižne različice Petdesetih odtenkov sive, da je nizozemski doktor, ko je pod drob­nogled vzel kopije iz mestne knjižnice v belgijskem Antwerpnu, našel delčke virusa, ki tam spodaj povzroča nadležni herpes, nas vsekakor zanima, kako bo na pestrost našega vsakdanjega seksualnega življenja vplivalo, ko ta zgodba dobi tudi vizualno upodobitev. Ne glede na to, koliko lukenj bo imela. Saj veste, katerih.

Napisal Darjo Hrib za revijo Playboy

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju