Celo na najmanjšem vrtu bi moral biti prostor za kompostnik, kjer boste brezplačno dobivali material za izboljšanje tal. Postopek ne bi mogel biti preprostejši – v prhki vrtni kompost se v 6 do 12 mesecih razkrojijo vsi zeleni in vejnati vrtni odpadki ter kuhinjski olupki, ki bi jih sicer morali metati v smetnjake.
Pomešajte različne rastlinske in kuhinjske odpadke ter jih zlagajte na kup tako, da bosta mednje lahko prodirala vlaga in zrak. Med odpadke se bodo naselile bakterije, glive in žuželke, ki bodo hitro razkrojile snovi. Ti organizmi bodo najbolj učinkoviti v zmesi iz približno enakih delov lesnatih (vsebujejo veliko ogljika) in zelnatih odpadkov (vsebujejo veliko dušika).
Ogljik, dušik, kisik in voda
Kompostiranje zahteva štiri enako pomembne stvari za učinkovitost. To so ogljik, dušik, kisik in voda. Ogljik je pomemben za energijo; mikrobna oksidacija ogljika proizvaja toploto. Materiali z veliko ogljika so rjave barve in suhi. Z dušikom raste in se razmnožuje več organizmov. Materiali z visoko vsebnostjo dušika so običajno zeleni (ali pisani kot sadje in zelenjava) in mokri. Kisik je potreben za oksidacijo ogljika in proces razgradnje. Voda v pravi količini vzdržuje proces brez povzročanja anaerobnih pogojev.
Materiali v kompostniku
Pravilno razmerje teh materialov ustvari koristne bakterije, ki segrejejo kup. V tem procesu se sprosti veliko vode, kisik se hitro izčrpa, kar pojasnjuje, da je treba kup aktivno upravljati. Bolj je topel ta kup, bolj pomembno je, da se dodajata zrak in voda. Razmerje zrak : voda je pomembno za ohranitev visoke temperature, dokler material razpada. Hkrati pa preveč zraka ali vode tudi upočasnjuje proces, kot tudi preveč ogljika ali premalo dušika.
Najbolj učinkovito kompostiranje je z razmerjem ogljika in dušika 30 : 1. Skoraj vse rastline in živalski odpadki vsebujejo tako ogljik kot dušik, vendar se razmerja zelo razlikujejo. Sveže pokošena trava ima povprečno razmerje 15 : 1, suho jesensko listje pa približno 50 : 1, odvisno od vrste. Z mešanjem enakih delov po volumnu se približamo idealnemu razmerju ogljika proti dušiku. Z opazovanjem količin in upoštevanjem različnih materialov lahko hitro dosežete učinkovito tehniko za posamezne razmere.
Opazujte potek
Redno opazujte potek kompostiranja. Če je nastajajoči kompost preveč vlažen in sluzast ter dobi neprijeten vonj, potem je v njem preveč z dušikom bogatih snovi, na primer zelenjavnih ostankov. To težavo odpravite z dodajanjem tankih ali zdrobljenih lesnatih delov rastlin. Če je kup suh in se prepočasi razkraja, vmešajte vanj več zelenih odpadkov in vodo. Če je kup suh na obrobju, ga je treba premetati.
Ko je kompostnik poln ali ko želite uporabiti pripravljeni kompost, prenehajte dodajati sveže odpadke. Kompostišče prekrijte s staro preprogo, kompostnik pa s pokrovom. Počakajte, da se vsebina preneha sesedati, in nato poglejte, ali je kompostiranje končano. Kompost bi moral biti čez mesec ali dva zrel za uporabo.
Pomešajte
Vsako vrsto odpadkov nalagajte v razmeroma tankih plasteh, da lahko vmes prideta voda in zrak. Če je kakšnega materiala veliko, ga z vilami vmešajte med druge odpadke v kupu.
Redno obračanje
Za nastanek dobrega komposta je treba kup vsaj enkrat premetati. Najlažje je, če imate na voljo še en prazen kompostnik ali kompostišče, kamor premečete vso vsebino prvega. Grude in suh, nerazkrojen material z vilami razkopljite z zgornjega dela, z obrobnih delov pa ga zmečite v sredino kupa. Če je vsebina že precej kompostirana, izpraznite kup in začnite snovi kompostirati na novem kupu.
Tipi kompostnikov
Kupite ali sami naredite kompostnik, ki bo najbolj ustrezal vašemu vrtu. Postavite ga na sončno ali delno senčno mesto, ki bo dostopno tudi s samokolnico. Biti mora na vrtnih tleh, da bodo vanj lahko prišli organizmi iz tal. Velikost kompostnika prilagodite pričakovani količini rastlinskih odpadkov, zasnovan pa mora biti tako, da boste kompost iz njega zlahka odvzemali.
Sami lahko sestavite kompostnik, ki naj ima drsne late za lažje delo s kompostom. Plastični kompostniki so trdni in poceni ter omogočajo hiter začetek kompostiranja, kompost v njih pa je težje obračati. Gradbene vreče so primerne tako za vrtičke kot za velike vrtove.
Kompostišče (kompostni kup) je lahko povsem preprost, neograjen kup. Če imate dovolj prostora in skrit kotiček, potem zelenjavne odpadke preprosto mečite na kup, kjer se bodo počasi kompostirali.
Poskusite še
Na kompostnem kupu mora biti zmes vlažnega in suhega materiala, a brez trajnih plevelov, ostankov kuhane hrane in okuženih rastlin. Zelenjavni olupki vsebujejo veliko dušika in vlage. Dodajajte jih skupaj s čajnimi vrečkami in kavno usedlino. Razcefran papir in lepenka sta odličen, z ogljikom bogat dodatek za vlažen in z dušikom bogat kompost. Ostanki obrezovanja in plevel so včasih velik del kompostnega kupa. Ti odpadki ne smejo biti okuženi. Tanke odrezane vejice so dobre za prezračevanje večjih kompostnih kupov.
Razreševanje težav
Zdrav in dobro vzdrževan kompostni kup ne bi smel neprijetno dišati – zrel kompost mora biti drobljiv in sladek. Če kup začne smrdeti, mu dodajte nekaj vlaknatega materiala, kot sta narezan časopisni papir ali slama, da zmanjšate vlažnost kupa. V hladnem vremenu se razpadanje upočasni, lahko pa ga pospešite tako, da kup prekrijete z izolacijskim materialom, kot so stara odeja, stara preproga, vreče ali celo plast plastičnih mehurčkov.
Besedilo: Jasna Milinković
