Ameriški demokratski kongresnik Mike Quigley je v ponedeljek predlagal sprejem posebnega zakona za ohranitev predsednikovih tvitov kot njegovih uradnih izjav, ki jih ne bi bilo mogoče izbrisati. Kratica posebnega zakona pa je "covfefe", kar je doslej morda najbolj znan zatipek predsednika Donalda Trumpa, ki ga je kasneje sicer izbrisal.
Trump je 31. maja na Twitterju objavil besedilo "kljub nenehnemu negativnemu tisku covfefe". Zatem je tvit izbrisal, zaenkrat pa še ni pojasnil, kaj je hotel povedati. Je pa ta beseda potem poskrbela za splošno zabavo med uporabniki spletnih družbenih omrežij, ki so veselo "ugibali", kaj bi pomenila ta beseda, ki v angleščini seveda ne obstaja.
Vendar je ta tvit odprl tudi resnejše vprašanje, ali bi morali biti tudi tviti vključeni v t.i. zakon o ohranjanju predsednikovih izjav. "Da bi ohranili zaupanje javnosti v vlado, morajo izvoljeni predstavniki odgovarjati za to, kar izjavijo. To vključuje tudi tvite v 140 znakih," je uvedbo posebnega akta utemeljil kongresnik iz Illinoisa Quigley.
"Če bo predsednik uporabljal socialna omrežja za nenadno sporočanje političnih odločitev, potem moramo zagotoviti, da so te izjave dokumentirane in ohranjene za prihodnjo obravnavo. Tviti so močni in predsednik mora nositi odgovornost za vsako objavo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP utemeljil Quigley.
Predlagal je, da bi zakon poimenovali s kratico COVFEFE (v angleščini Communications Over Various Feeds Electronically for Engagement). V skladu z določili tega zakona pa bi morali Trumpove tvite ustrezno dokumentirati in arhivirati, predsednik pa svojih tvitov ne bi smel več brisati, sicer bi tako kršil zakon.
V Beli hiši se zaenkrat na pobudo še niso odzvali. Je pa Trumpov tiskovni predstavnik Sean Spicer prejšnji teden v bistvu potrdil, da so Trumpove objave na Twitterju "uradne izjave predsednika ZDA".
Medtem onkraj luže ...
Dogajanje onkraj luže je vse dni Trumpovega predsedovanja tudi sicer nadvse pestro. Naj v nadaljevanju nanizamo zgolj nekaj zanimivih dogajanj nekaj zadnjih dni:
- Voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi je v torek, 13. junija, zavrnila vse pogostejše pozive k začetku postopka za odstavitev predsednika ZDA - t.i. impeachmenta - z razlago, da ni treba hiteti, ker da se bo Donald Trump kmalu odstavil kar sam, s tem kar počne. Pelosijeva je dejala, da je potrebno le počakati na konec preiskave posebnega tožilca Roberta Muellerja o ruskem vpletanju v ameriške volitve in povezave Trumpove kampanje z Rusi. Če pa bo Trump res poskusil odpustiti Muellerja, pa bodo, po njenem prepričanju, tudi republikanci začeli resno razmišljati o ukrepanju proti predsedniku ZDA.
- Potem, ko je Trump 9. maja odstavil direktorja FBI Jamesa Comeyja, ker ni hotel opustiti preiskave nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaella Flynna, je namestnik pravosodnega ministra Rod Rosenstein ustanovil urad posebnega preiskovalca oziroma tožilca, ki ga vodi nekdanji direktor FBI Robert Mueller. Dejstvo, da sta Mueller in Comey stara znanca in sodelavca, pa naj bi zdaj upravičeno skrbelo Trumpa in njegove zaveznike, saj je ta okoli sebe zbral najboljše ameriške pravnike.
- Tiskovna agencija Bloomberg je medtem na podlagi informacij neimenovanih preiskovalcev poročala, da naj bi ruski hekerji lani vdrli v volilne sisteme 39 ameriških zveznih držav, kar bi pomenilo, da je bilo rusko vpletanje v ameriške volitve precej bolj razširjeno, kot je znano doslej. Glede na poročanje Bloomberga ni jasno, ali so Rusi le vdirali in malce vohljali naokrog ali so tudi dejansko kaj spreminjali.
- Ruska afera je tudi sicer povsem okupirala Washington in Trump s težavo nadaljuje svoje delo vodenja države. Pomagati mu ne more niti pravosodni minister Sessions, ki je bil lani prvi senator, ki mu je izrekel podporo. Na zaslišanjih pred senatorji je odstavljeni Comey že pred tednom dni dejal, da je pričakoval, da se bo Sessions izločil iz preiskave ruske afere že več tednov preden je to dejansko storil, kar pomeni, da je FBI vedel, da je imel Sessions stike z Rusi v času kampanje, čeprav je nekdanji senator iz Alabame na zaslišanju to zanikal. Doslej sta bili potrjeni dve srečanji z ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom, kar samo po sebi ni nič nenavadnega, če ne bi bilo zatajevanja. Senatorji se namreč dokaj redno srečujejo z veleposlaniki.
In še najbolj sveže ta hip ...
- Skoraj 200 demokratskih kongresnikov je danes na zveznem sodišču vložilo tožbo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ker njegova podjetja brez odobritve kongresa prejemajo denar od tujih vlad, kar je v nasprotju z ameriško ustavo. "Predsednik Trump je v konfliktu interesov v najmanj 25 državah in kaže, da izkorišča svoje predsednikovanje za maksimiranje svojih dobičkov," je dodal član predstavniškega doma John Conyers.
Razburljivo, ni kaj.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču