Jahanje je lahko odlična rekreacija, a le, ko je konj pravilno izšolan.
Kako drugačen je svet iz konjskega sedla?
Popolnoma. Svet gledaš z druge perspektive, kot bi imel odprtih nešteto možnosti.
Jahanje imate pri vas v krvi.
Konjičke je imel že praded, dedek je bil v avstro-ogrski konjenici, na kar nas doma še vedno spominjajo sablja in dva para ostrog. Tudi moja mama je z veseljem in dobro jahala. In ker kri ni voda, se je ta družinska tradicija prenesla na naju z bratom.
Jahati ste začeli zgodaj, pri 18 letih pa opravili že izpit za inštruktorico jahanja.
Drži. Leta 1995 sem dobila priznanje za najboljšo mladinko ter opravila inštruktorski izpit pri KZS. Se je pa takrat moja mladinska kariera tudi končala. Preskok v člansko konkurenco je bil težak, saj tam praviloma tekmujejo izkušeni in dobri jahači. Kljub temu sem z različnimi konji dosegala zmage vse do leta 2001, ko sem šla svoje znanje poglobit v tujino.
Izpopolnjevali ste se na prestižni Kraljevi andaluzijski šoli jahalnih umetnosti v Jerezu de la Frontera in pridobili njihov certifikat. V čem se sloviti andaluzijski konji in tamkajšnje jahalne metode razlikujejo?
Andaluzijci so zame ena najbolj velikodušnih pasem, jahalni prijemi pa niti niso toliko drugačni, le v Sloveniji se takrat tega ni dalo naučiti. Treningi na ravni Grand Prix, šola nad zemljo, delo z dvojno lonžo in delo na dolgih vajetih na primer. Šola Real Escuela slovi po tem, da ima najboljše jahalne predstave na svetu in zame je bila nepozabna izkušnja, da so me sprejeli medse. Trenirala sem s priznanimi jahači, ki so bili na več olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih med prvimi tremi ekipami v dresurnem jahanju in tudi po individualnih uspehih v samem vrhu.
Z novimi znanji ste doma in v tujini potem skoraj celo desetletje dosegali zavidljive rezultate v najvišjih kategorijah, nato pa zajadrali v pedagoške vode.
S Simonom Jurečičem sva ob prelomu leta 2011 združila dolgoletne izkušnje v konjeništvu in v Lipah ustanovila športno-izobraževalni center Posestvo Jurečič, ki je osredotočen na dobrobit konj in kakovostno učenje jahačev. Uspehi niso izostali, naši mladi konji so se izvrstno izkazali in od leta 2013 se lahko pohvalimo s prvimi mesti na državnem prvenstvu Slovenije v dresuri za štiri-, pet- in šestletne konje. Tudi naši učenci so dosegli več zmag v različnih kategorijah.
Jahanje je vse bolj aktualna rekreacija, hkrati pa tudi drag šport.
Pri nas se trudimo pomagati tudi takim, ki si morda tega ne bi mogli privoščiti, v okviru projektov pa omogočamo brezplačno jahanje in druženje s konji ljudem s posebnimi potrebami.
V vaši jahalni šoli lahko srečamo kar nekaj znanih osebnosti.
Ja, dober glas se širi, vendar so zame tudi naši najbolj izpostavljeni učenci jahači kot vsi drugi in tudi obnašajo se povsem običajno. So ljudje, ki imajo radi živali in naravo.
Poudarjate, da je le pravilno izšolan konj tudi varen konj.
Prepričana sem, da se brez kakovostnega in dobro ujahanega konja jahanja ne moremo pravilno naučiti. Menim, da lahko samo pravilno izšolan konj izoblikuje dobrega jahača in le pravilno izšolan konj je tudi varen konj. Zato z vsemi konji delamo počasi in v okviru njihovih zmožnosti ter vedno po metodi dvosmerne komunikacije. Vedeti moramo, da nam konji lahko vse povedo, le prepoznati moramo znati njihovo govorico ter se naučiti skupnega jezika.
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču