Trenutno tolmačenje detektivske dejavnosti je problematično, saj si nekateri trenutno zakonodajo razlagajo zelo različno glede tega, kdo lahko opravlja kontrole bolniških odsotnosti.
»Detektivska dejavnost je regulirana dejavnost in to že od leta 1994. Da nekdo brez pogojev registrira poizvedovalno dejavnost in opravlja detektivske storitve, je nesprejemljivo,« opozarja detektivka Bernarda Škrabar, direktorica Detektivsko-varnostne agencije, ki si skupaj s stanovskimi kolegi in Detektivsko zbornico prizadeva za spremembo zakonodaje. Po trenutni zakonodaji namreč nekateri izvajajo kontrole bolniške odsotnosti in se poimenujejo t. i. laični kontrolorji, slednji izraz pa so izvzeli iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ta izraz opisuje kot kontrolo, ki jo izvede nekdo, ki ni strokovnjak medicinske stroke. Gre za zlorabo termina. Škrabarjeva se zavzema za to, da bi imeli pri opravljanju teh nalog detektivi ekskluzivne pravice: »Ko se pogovarjam s kolegi iz tujine, ne morejo verjeti, da je okoli tega v Sloveniji toliko debate.«
Detektivova osebna zaznava in fotografija, posnetek sta dokaz na sodišču, medtem ko to s strani drugih, nepooblaščenih oseb, nima te teže in zanje velja, da ne smejo poizvedovati in izvajati osebne zaznave, tako statične, kot mobilne, kaj šele fotografirati. Naročnik storitve tako v slednjem primeru dobi s strani izvajalca poročilo, ki je v sodnem postopku nično.
V njenem podjetju najpogosteje preverjajo bolniške odsotnosti in preiskujejo negativna dejanja v podjetjih, predvsem notranje tatvine in prevare, in so edini v Sloveniji, ki imajo svoj detektivski laboratorij in detektivsko intervencijsko ekipo, ki deluje neprestano, vse dni v letu.