Kopriva od blizu: Več kot le plevel

Kopriva od blizu: Več kot le plevel (foto: shutterstock) shutterstock
Vir: Jana
9. 7. 2018

Kopriva je za nekoga plevel, za nekoga pa pomembna zdravilna rastlina. Predstavljamo vam divjo zel pobliže in razkrivamo, kaj tiči v njej.

Kopriva (Urtica dioica) je razširjena po vsej Evropi in Aziji. Večletna, prezimna trajnica iz družine koprivovk (Urticaceae) raste pravzaprav povsod in je pogosto razvpita kot plevel, ki pri dotiku popolnoma nepotrebno povzroči boleče srbenje na koži. Tudi latinsko ime roda prihaja iz te lastnosti koprive – iz besede urere za peči, skeleti, žgati ...

Kljub temu je kopriva že stoletja cenjena uporabna in zdravilna rastlina, ki dobro dene ljudem in tudi rastlinam na vrtu. V obliki koprivove gnojnice oskrbuje druge rastline z dragocenim železom, kalcijem, kalijem ali fosforjem in tako tudi na naraven način krepi njihovo zdravje. Z njo lahko uspešno preženete celo škodljivce, kot so listne uši ali rdeči pajki. V kuhinji koprivo lahko uporabite kot zdrav čaj ali okusno zelenjavno prilogo. V naravni medicini je zelo znan njen veliki zdravilni učinek. V vseh delih koprive – listih, semenih, steblih in koreninah – je veliko vitaminov, mineralnih snovi, čreslovine, organskih kislin, flavonoidov, klorofila, dragocenega histamina in acetilholina. Kopriva je tudi pomembna hrana za gosenice številnih domačih metuljev, kot je admiral, dnevni pavlinček ali koprivar. Bio vrtnarji vedno več stavijo na koprivo in z njo skrbijo za zdrav ekosistem na svojem vrtu.

Rast

Kopriva je prezimna trajnica, ki v povprečju zraste v višino od 50 do 150 centimetrov. Njene korenine so rumenkaste, stebla oglata in listi razporejeni nasprotno. Poleti se kažejo neprivlačni cvetovi, iz katerih se nato razvijejo plodovi.

Listi

Jajčasto koničasti listi z markantnim globoko nazobčanim robom so posuti z žgalnimi dlačicami, ki pri vsakem dotiku povzročijo neprijetno doživetje. Listi so dolgi dobrih osem centimetrov.

Cvetovi in plodovi

Dvodomna kopriva od julija do oktobra kaže majhne zelenkasto-bele cvetove, ki visijo v latih. Po cvetenju se tvorijo oreškasti plodovi, ki vsebujejo semena.

Rastišče in tla

Koprivo najdete pretežno na sončnih do polsenčnih rastiščih. Če sami izberete mesto za sajenje, so primerni odročni, mirni koti na vrtu. Tipično rastišče je blizu komposta. Na žalost lastnikov vrtov raste kopriva povsod. Najbolje se počuti v humusnih tleh, bogatih s hranilnimi snovmi, ki so sveža in nekoliko vlažna. Kopriva je tudi indikatorska rastlina za humusna tla, bogata z dušikom.

Sajenje in nega

Kopriva se pojavi na vrtu čisto sama. Na vrtovih, ki so oblikovani naravno, si vrtnarji pomagajo z načrtnim sejanjem spomladi. Koprive pravzaprav ni treba negovati. Če jo porežete pri tleh, poleti spodbudite tvorbo novih poganjkov, tako da jo lahko pobirate vse leto. Ker se rastlina rada razbohoti, jo je treba občasno opleti, in sicer tako, da popolnoma odstranite podzemeljske pritlike.

Kopriva: Več kot le plevel

Pobiranje in shranjevanje

Kopriva, ki je vedno na voljo, razen v zelo zasneženih in mrzlih zimah, je zgodaj našla pot v kuhinjo in je predvsem v težkih časih služila kot nadomestek špinače in divje zelenjave. Zaradi grenkega okusa ni všeč vsakomur. Pri pobiranju jo primite med kazalec in sredinec ter posmukajte liste z eno potezo od spodaj navzgor. Na začetku vam ne bo prijetno, vendar boste imeli košaro v hipu polno in boste preprečili, da bi pobiranje koprive postalo boleča tortura. Poleg listov lahko uporabite tudi vse druge dele rastline. Če jih ne potrebujete takoj, jih lahko posušite. Koprivo spomladi lahko pripravite kot čaj, tinkturo ali sveži sok. Za sveži sok dajte mlade liste z malo vode v mešalnik. Nato tekočino precedite in porabite še isti dan, ker se koprivov sok hitro pokvari. Za skodelico koprivovega čaja vzemite eno do dve žlici koprivovih zelišč in prelijte z 1,5 decilitra vroče vode. Po desetih minutah ga odcedite in ga popijte trikrat dnevno po skodelico. Če želite postreči liste kot zelenjavo ali v juhi, vzemite izključno mlade konice listov z rastlin, ki še niso velike deset centimetrov. Mlade koprive vsebujejo veliko železa. Korenine spomladi, še bolje jeseni, izkopljite, očistite in posušite. Tudi iz korenin lahko pripravite zdrav čaj. Čajno žličko na drobno sesekljanih korenin zavrite v 1,5 decilitra vode, pustite stati deset minut in popijte prav tako trikrat dnevno po skodelico.

Kopriva kot zdravilna rastlina

Kopriva se je že v antiki pojavila kot zdravilna rastlina in so jo priporočali pri kožnih boleznih, težavah pri menstruaciji ali pri pospeševanju izločanja urina. Hipokrat, najbolj znani antični zdravnik, je predpisoval koprivo za čiščenje telesa in krvi. V srednjem veku so prisegali na njene sposobnosti pri krepitvi spolne moči. Uporaba naj bi hkrati ščitila pred čarovnicami. Preden je v Evropo prišel bombaž, so iz nežnih stebel pridobivali robustna vlakna, iz katerih so izdelovali vrvi, jadra ter vreče za moko in žito. Kopriva ima tudi danes pomembno mesto v tradicionalnem ljudskem zdravilstvu in jo uporabljajo proti revmi, putiki, slabokrvnosti, kožnim boleznim in težavam z jetri. Koprive se drži sloves, da pospešuje presnovo in prekrvavitev. Zaradi diuretičnega učinka je pogosto sestavni del postov in shujševalnih kur. Listi vsebujejo veliko vitaminov, predvsem A in C. Čaj iz korenin priporočajo pri težavah s prostato ali pri zdravljenju zdražljivega mehurja. Uporablja se praviloma šest do osem tednov. Izdelkov iz koprive ne uporabljajte v primeru nabiranja vode v tkivu, ki je posledica omejenega delovanja ledvic ali srca.

Razmnoževanje

Kopriva se poseje sama, pogosto bolj, kot bi si želeli. Lahko jo tudi načrtno razmnožujete s sejanjem ali delitvijo. Bolezni in škodljivci je ne napadejo skoraj nikoli.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Priporočamo