Koren hrena je pekoča trajnica, zanimiva predvsem v prazničnem času

8. 1. 2017 | Vir: Jana
Deli

V prazničnih dneh se hren velikokrat znajde na mizi ob pečenem ali kuhanem mesu, zato je prav, da nekaj besed posvetimo rastlini pekočega okusa.

Hren (Armoracia rusticana) je ena od najstarejših kulturnih rastlin in se pogosto pojavlja divje vzdolž poti. Tudi po več letih, ko so grede že zdavnaj zaraščene, nakazuje, da je bil nekoč v njegovi bližini urejen zelenjavni vrt. Rastlina s pekočimi koreninami spada v družino križnic (Brassicaceae). Hren se splača vzgajati na vrtu, kajti le sveže izkopani koreni vsebujejo še vse aromatične snovi in v kuhinji razvijejo svojo fino ostrino. Hren lahko naribate h govedini, klobasam ali prekajeni ribi.

Rastišče in tla

Hren je vzdržljiva, prezimna trajnica, ki raste na skoraj vseh tleh in uspeva tudi v polsenci. V globokih in humusnih tleh tvori posebej lepe korene intenzivnega okusa. Medtem ko hren razvije manj arome na lahkih peščenih tleh, koreni na zelo ilovnatih tleh hitro postanejo vlaknasti in radi olesenijo. Na večini vrtov je hren več let na istem rastišču. Kjer ga enkrat posadite, ga težko odstranite, ker požene tudi iz majhnih delov korenin. Zato ga posadite na robu grede ali zunaj nje.

Vzgoja in sajenje

Hren se razvije v široko rastlino na gredi. Užitna srčna korenina razvije več stranskih korenin, tako imenovanih reznic, s katerimi se razmnožuje. V času sajenja jih je mogoče kupiti v trgovinah. Pazite na to, da so korenike debele 1 do 2 cm in dolge 25 do 30 cm. V sili pri zelenjadarju lahko kupite čim bolj svežo korenino in jo tako kot reznice posadite v zemljo od začetka aprila do začetka maja v sončnem vrtnem kotu približno 15 cm globoko in rahlo poševno. Razdalja med rastlinami je najmanj 60 cm. Na videz velike razdalje so nujne, ker hren potrebuje veliko prostora okrog sebe. Na koncu mesto pokrijte več centimetrov debelo z vrtno zemljo ali zrelim kompostom. Če želite pobirati večje količine hrena, ga sadite v globoko zrahljane grede z zadostno plastjo komposta v razdalji 70 do 100 cm, med vrstami pa naj bo razmik 15 do 20 cm.

Stebla rastejo ravno

Če si želite prihraniti čiščenje in vzgojiti ravne korene, uporabite metodo, pri kateri vsako leto odrežete koreninske potaknjence, zaradi česar lahko zrastejo sveže korenine. Stranske poganjke korenin jeseni odrežite in jih narežite na koreninske potaknjence. Naj bodo debeli 1 do 2 cm in dolgi najmanj 25 do 30 cm. Iz vsake rastline lahko poberete dve do tri rezanice. Zvežite rezanice, čez zimo jih zakopljite v vlažen pesek in prezimite jih v ne pretopli kleti.

Nega

Hren tvori debele korene le v vlažni zemlji. V suši jih dobro zalivajte enkrat do dvakrat na teden. Odmerek komposta pred poganjanjem spomladi zagotavlja oskrbo s hranilnimi snovmi, pri čemer za domačo uporabo skoraj ni treba gnojiti. Pazite, ker se hren rad razbohoti. Vsak košček korenine, ki ostane v zemlji, raste naprej. Zato sajenje hrena dobro načrtujte. V sili lahko uporabite koreninsko zaporo.

Kolobarjenje in mešana kultura

Če posadite le posamezno rastlino za lastno uporabo, vam ni treba upoštevati kolobarjenja. Če pridelujete večje količine hrena, ga sadite največ dve leti na isto površino, nato naredite štiri leta premora. Dobra predhodna kultura so na primer dobro pognojene okopavine.

Pobiranje

Hren se pobira od oktobra do januarja, glavni čas pobiranja je novembra. Na vrtu lahko izkopljete prezimne korenine vso zimo iz grede. Izkopljite jih s prekop-

nimi vilami, odstranite liste in skrtačite zemljo. Pri izkopavanju korenik pazite na to, da ne poškodujete korenin, ki jih želite skladiščiti. Poškodovane korenine lahko shranite v hladilniku še dva tedna, vendar jih zavijte v vlažno kuhinjsko krpo.

Hren v kuhinji

Neposredno po tistem, ko hren izkopljete, iz njega ne priteče aroma. Ko pa zarežete v korenino, se vam začnejo solziti oči, ker gorčična olja, ki nastanejo pri ribanju, udarijo v nos in dražijo sluznico. Če predelujete večje količine, delajte pri odprtem oknu. Ko korenine operete, jih lahko na tanko olupite z lupilnikom in sesekljate v kuhinjskem sekljalniku. Sveže nariban hren lahko pripravite kot jabolčni hren in ga kot pikantno prilogo postrežete k pečenemu ali kuhanemu mesu. Ta mešanica zdrži v hladilniku nekaj dni. Nariban hren ostane bel, če ga pokapate z malo limoninega soka.

Vasabi – japonski hren

Vasabi tradicionalno ribajo s strgalnikom iz kože morskega psa in je zelo pekoč. Sveže korenine vasabija (Eutrema japonicum) je pri nas težko dobiti in zaradi visoke cene spadajo med ekskluzivne užitke. Pri pasti ali prahu vasabi iz trgovine gre večinoma za ponaredke iz hrenovega prahu in barvil. Delež vasabija je pri veliko izdelkih približno dva odstotka. Vasabi je le pogojno prezimen in bistveno bolj pekoč kot evropski hren. Vpadljiva je njegova privlačna svetlo zelena barva.

Nasvet

Pri segrevanju eterična olja izpuhtijo, hren in vasabi izgubita ostrino in aromo. Zato nariban koren dodajte jedem šele malo pred koncem kuhanja, razen če ste naribali preveč korena. V tem primeru jedi preprosto kuhajte malo dlje.

Besedilo: Jasna Milinković
Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju