Zaužitje določene količine glikoalkaloidov lahko povzroči zastrupitev.
Krompir spada med najbolj priljubljena živila in je pri mnogih večkrat na teden na mizi. A številni niso prepričani: ali je treba krompir pred jedjo olupiti – ali to ni nujno? Pri jabolkih je znano, da se večina vitaminov skriva tik pod lupino – zato jabolka raje ne lupimo, temveč ga (opranega) pojemo z lupino. Pri krompirju pa je drugače: lupina ni nujno zdrava in jo je pred uživanjem bolje odstraniti.
Krompir je bolje olupiti – razlog je solanin
Krompir spada med razhudnikovke, ki naravno vsebujejo strupene snovi. Razlog je preprost: tako se rastlina brani pred škodljivci. Med te strupe, tako imenovane alkaloide, spada tudi solanin. To je snov, ki je predvsem v krompirjevi lupini, v kalčkih, tako imenovanih »očesih«, in v zelenem krompirju. »Pri prekomernem uživanju lahko povzroči glavobole, bruhanje in drisko,« opozarja Potrošniški center Severno Porenje - Vestfalija.
Notranjost krompirja pa vsebuje le malo solanina. Sabine Hülsmann, prehranska strokovnjakinja pri Potrošniškem centru Bavarske, priporoča, da krompir pred uživanjem praviloma olupimo: »S tem ne odstranimo le umazanije in ostankov, temveč tudi zmanjšamo vsebnost solanina.« Zato: tudi če je nadležno, je krompir bolje olupiti. Ta nasvet velja tudi za bio krompir.
Kako veliko je tveganje za zastrupitev s solaninom?
Zaužitje določene količine glikoalkaloidov lahko povzroči zastrupitev. Vendar: »V zadnjih 100 letih je znanih in dokumentiranih le nekaj primerov zastrupitev s krompirjevimi jedmi,« pojasnjuje predsednik Zveznega inštituta za oceno tveganja (BfR) Andreas Hensel. Nasvet BfR se glasi: »Če želijo potrošnice in potrošniki jesti krompir z lupino, naj za to praviloma uporabijo le nepoškodovan, svež krompir.«
Pomembno: da bi se izognili zdravstvenim tveganjem, ne smemo uživati zelenega krompirja in gomoljev z močnimi kalčki. Poleg tega majhni otroci ne bi smeli jesti neolupljenega krompirja. Zastrupitve se lahko pojavijo že pri koncentraciji 1 miligrama solanina na kilogram telesne teže. Po podatkih Zveznega centra za prehrano (BZfE) je povprečna vsebnost solanina pri pravilno pridelanih poljščinah manj kot 100 miligramov na kilogram svežega krompirja.
Po mnenju strokovnjakov je uživanje krompirja običajno neproblematično: »Da bi prišlo do zastrupitve s solaninom, bi morali odrasli pojesti več kot 10 porcij krompirja v oblicah na dan.« Po BZfE se zastrupitev s solaninom kaže z: pekočim in praskajočim občutkom v grlu, želodčnimi težavami, vnetji črevesja, bolečinami v okončinah, slabostjo, siljenjem na bruhanje, draženjem ledvic, drisko, v hujših primerih pa celo z razpadom rdečih krvničk, motnjami krvnega obtoka in dihanja ter poškodbami osrednjega živčevja (krči, ohromelost).
Če krompir nepravilno shranjujemo, lahko strup preide tudi v notranjost gomolja. Zato je pomembno, da krompir vedno shranjujemo v temnem, suhem in hladnem (a brez zmrzali) prostoru. Idealne so temperature med 4 in 8 °C. Kdor krompirja ne more pravilno shranjevati, naj kupuje le manjše količine.