Krvodajalstvo je ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. Že nemški pesnik in pisatelj Johann Wolfgang von Goethe je dejal, da je »kri posebna vrsta tekočine,« ki še vedno vzburja ljudi.
Krvi pripisujejo vse možne pravilne pa tudi zmotne vloge in funkcije, ima pa še celo vrsto kulturnih pomenov in simbolov tudi v izrazoslovju, npr. krvno sorodstvo, krvni brat, krvni zločin, krvnik. Vse omenjeno danes nima več nujno zveze s krvjo, a kri je vseeno ostala kot simbolna kategorija v našem življenju. O krvi in krvodajalstvu smo se pogovarjali s prof. dr. Primožem Rožmanom iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino ter strokovno direktorico Zavoda RS za transfuzijsko medicino Polonca Mali, dr. med., spec.
Koliko krvodajalcev na dan potrebujemo
Kri je tekoča, zgrajena iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme). V telesu normalnega odraslega človeka je približno 5 do 6 litrov krvi. V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom zagotovimo potrebno količino krvi. V Sloveniji beležimo okoli 100.000 prijavljenih krvodajalcev na leto.
Krvne skupine
Večina nas ne pozna svoje krvne skupine oziroma temu podatku ne posveča posebne pozornosti. Žal to informacijo večinoma pridobimo, ko/če imamo nepredvideno nesrečo, zaplet v nosečnosti ali operacijo.»Potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin v veliki meri sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 %, 0 pa 38 %), krvne skupine B je 15 %, krvno skupino AB pa ima približno 7 % ljudi. RhD pozitivnih je okoli 82 % ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 %,« razloži Malijeva.
Miti o krvi
Po Rožmanovih besedah so v zvezi z darovanjem krvi v javnosti številni miti in prepričanja, ki pa nimajo dejanske znanstvene osnove. »Krvnim skupinam bi številni radi pripisali posebne fiziološke lastnosti, ki pa jih te nimajo. Prehranjevanje glede na krvno skupino AB0 je ena takih izmišljotin in je nepotrebno, za otroke in bolnike pa je lahko celo škodljivo. Enako velja za hujšanje po krvnih skupinah. Še bolj nesmiselno je določanje značaja glede na krvno skupino, kar je v modi na Japonskem. Krvne skupine namreč ne pomagajo pri astrologiji, ne določajo človekovega značaja niti njegove prehrane. Krvodajalci z darovanjem krvi tudi niso zaščiteni pred rakom in srčnimi boleznimi. Ker pa gre za načeloma zdravo populacijo, saj neustrezne kandidate, ki so kakorkoli bolni, kot krvodajalce izločimo z zdravniško anketo in zdravniškim pregledom, je ta populacija seveda bolj zdrava kot naključna povprečna populacija,« pojasnjuje sogovornik.
Kako ohranimo dobro kri
Malijeva pravi, da za ohranjanje števila in funkcij celic ter nastajanja različnih molekul v plazmi lahko sami poskrbimo tako, da skrbimo za zdravo življenje – s primernim prehranjevanjem, dovolj telesne dejavnosti, preprečujemo stres, skrbimo za zadosten vnos tekočine, izogibamo se slabim razvadam ... Še zlasti moramo na kakovostno prehrano, bogato z minerali in vitamini, biti pozorni med nosečnostjo, pri otrocih, aktivnih športnikih ... Z njo se strinja tudi Rožman in razkrije: »Redno krvodajalstvo denimo ne vpliva na boljši obtok krvi krvodajalca, kot marsikdo misli. Na boljši obtok krvi in na manjšo pojavnost krvožilnih bolezni vplivajo številni drugi dejavniki – predvsem zdrava prehrana, gibanje ter izogibanje škodljivim razvadam, debelosti, kajenju itd. Je pa res, da na dobro počutje po odvzemu krvi vpliva zanos krvodajalca, ki se zaradi altruizma odlično počuti. A to seveda nima zveze z obtokom krvi.«
Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: Shutterstock, Anže Malovrh
