Ko je Milena pred 23 leti prvič prestopila prag vrtca Tezno v Mariboru, je imela svoj prehranski režim že izdelan.
S takratno ravnateljico Cvetko Roškar sta se takoj govorili isti jezik. Uspešno sodelovanje še danes, ko se je vodstvo vrtca že zamenjalo, odlično nadaljuje. Zavezanost javnim naročilom velikokrat služi kot izgovor za nekakovostne jedilnike za najmlajše. Milena z ekipo dokazuje, da lahko otrokom ponudimo kakovostno, odlično pripravljeno in polnovredno prehrano, tudi če smo javni zavod. Vse je stvar poslanstva, pravi.
Kaj je za vas zdrava prehrana, kakšna je vaša filozofija?
V nekem obdobju sem spoznala, da je veliko ljudi, ki jih imam rada, zbolelo za rakom. Jaz ne bom ena izmed njih, sem si rekla. Makrobiotika zagovarja hrano, pridelano do 50 kilometrov od doma. To se mi zdi logično, najboljša je hrana iz podnebja, kjer si se rodil. Pomembno je, da na otroke prenesemo, kar so pridelovale naše babice. Ne gre le za hrano, temveč tudi za postopke predelave. Ko je nekaj dobro, to najprej deliš z bližnjimi, filozofijo sem potem prenesla še v službo. Hrana ne sme biti prežgana. Če se zavedaš, da je nekaj rakotvorno, tega ne moreš ponuditi otroku. Vemo, koliko sadja in zelenjave naj bi otrok zaužil, priporočila hranil so znana. Pomembno pa je v otroku vzbuditi zanimanje za zdravo hrano.
Kako dosežete, da otroci radi posegajo po zdravi hrani?
Sadje otroci še kar sprejemajo, zatakne se praviloma pri zelenjavi. Vsi jedo jabolka, večina banane, drugo postane postransko. Kako vnesti vso zelenjavo in vse, za kar veš, da otrok potrebuje, pa je že filozofija. Tisti, ki so zelenjave vajeni od doma, jo radi jedo, drugi je ne bi niti poskusili. Naši otroci imajo vrtičke. V skupinah spoznavajo semena, vzgajajo zelenjavo na vrtu. Svojo zelenjavo sami poberejo in prinesejo v kuhinjo, mi jim jo pripravimo. Vsak želi poskusiti svoj pridelek. Imeli smo primer, ko brokolija ni jedel nihče v skupini. Vzgojiteljica je povedala zgodbo o Brokolinčku, ki je otroke navdušila. Mi smo jim pripravili brokoli in prav vsi so ga jedli. Včasih otroke malce prelisičimo. Zelenjavo narežemo na drobno, da ne vidijo posameznih koščkov in veliko raje se lotijo take jedi. Sodelovanje z vzgojitelji je ključno za uspeh.
Poleti radi pripravite presne jedi.
V sezoni smo organizirali delavnice presne hrane. Hoteli smo otrokom pokazati, da lahko poješ izpuljen korenček, lahko pa iz njega tudi kaj izdelaš, ne da bi ga kuhal. Recimo krasno torto.
Vrtec je poznan po sladici z imenom sadni griček.
Rožni griček je zaščitni znak vrtca in kuhinja je imela natečaj za sladico. Na videz je podobna gričku, je avtohtona glede na sestavine. Na Štajerskem imamo veliko grozdja, orehov, polnozrnato moko ... in vse to smo sestavili v sladico. Otroci jo obožujejo, ponudimo pa jim jo ob posebnih praznikih, ob obisku Dedka Mraza in dnevu vrtca, recimo. Saj veste, tudi z dobrimi stvarmi je treba biti zmeren, da ohranijo čarobnost.
Redno se udeležujete sejma Altermed, kjer ste dvakrat celo osvojili prvo nagrado.
Prvo leto so učiteljice z otroki pridelovale zelišča, v kuhinji pa smo pripravili recepte in jedi predstavili na sejmu. Predstavili smo presne torte in smutije iz lokalno pridelane hrane. Preden smo šli na sejem, smo jedi otrokom vrtca tudi ponudili. Z veseljem so jih pomalicali.
Za starše ste pripravili delavnico z naslovom Finomotorika z okusom.
Pobudo je dala svetovalna delavka. V kuhinji smo se projektu pridružili in pripravili testo, sladkorno maso, oreške. S prijemanjem materialov, z gnetenjem, rezanjem otroci razvijejo gibe. To koristi razvoju možganov in spretnosti pri pisanju. Opazili smo, da se peke in predvsem okraševanja otroci radi lotijo. Veseli so, ko nekaj izdelajo, če lahko to potem tudi okusiš in ponudiš, pa je to dodana vrednost.
Na spletni strani vrtca so objavljeni recepti za sladice brez dodanega sladkorja. Od kod ideja?
V našem vrtcu se nikoli ne držimo receptov iz knjig, pri sladicah uporabimo največ polovico priporočenega sladkorja. Veliko otrok ima alergije, diabetes, intolerance. Rekli smo si, pa naredimo sladice, ki imajo le naravne sladkorje, biološka žita. Uporabili smo rožičevo moko, suho sadje in jabolčni sok. Vse sladice so otroci odlično sprejeli, zato smo recepte dali tudi na splet.
Tudi sicer imate na jedilnikih zelo malo predelane hrane.
Pri zdravi prehrani predelana in dodelana živila ne pridejo v poštev. Otrokom je treba dati živila s čim manj konzervansi. So zelo občutljiva populacija, ki si zaslužijo čim manj predelane jedi. Če je vrtec usmerjen v zdravo prehranjevanje, potem se trudiš ponuditi čim več bioloških stvari in treba je za tem stati. Res je s predpripravljeno hrano morda kdaj manj dela, ampak to ni pomembno. Javna naročila niso tista, ki bi ti zvezala roke. Res je treba imeti dobre dobavitelje, če pa imaš željo, motivacijo in znanje, se da ustvariti marsikaj.
Besedilo: Helena Kosi Odlak // Fotografije: Aleksander Cvikl, Helena Kosi Odlak
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču