Organizacija Times Square Alliance si je za polepšanje in funkcionalno obogatitev območja, po katerem se na dan sprehodi pol milijona ljudi, izbrala tudi znameniti kiosk K67 slovenskega oblikovalca Saša Mächtiga. Na newyorškem Times Squaru so ga danes tudi uradno odprli.
Times Square Alliance upravlja z javnim prostorom slavnega newyorškega trga, ki ga svet najbolj pozna po vsakoletnem praznovanju prehoda iz starega v novo leto. Predsednik združenja Tim Tompkins pravi, da želijo pripeljati vse, kar je najboljšega na področju oblikovanja na svetu. Pri tem sodelujejo z oblikovalko Victorio Milne, ki je poskrbela, da je tja prišel tudi Mächtigov kiosk. Opazila ga je med ogledom lanskoletne razstave jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti (MoMa).
"Čez Times Square gre dnevno pol milijona ljudi in je imenitno prizorišče za promocijo. Gre nam za to, da pripeljemo nekaj Evrope v nov svet, nekaj lepote v manj lep kraj in če želite tudi nekaj socializma v ta center kapitalizma," se je pošalil Tompkins.
"Kisok nam je tako všeč, da smo ga kupili in pripeljali sem, da bo tu za vedno. Še ne vemo točno, kaj bi dali vanj, ker lahko služi številnim funkcijam - za turistične informacije, za hrano in pijačo, morda knjige, časopise. Ampak najprej bodo turistične informacije," je dejal.
Times Square se praktično razvija in postaja dostopnejši podnevi in ponoči zadnjih 20 let. "Prej to ni bil funkcionalen prostor za to, kar počnemo sedaj, ker je bilo prenevarno," je dejal Tompkins. Cene nakupa kioska ni izdal, a je zagotovil, da je bila izjemno ugodna, glede na izjemen talent oblikovalca.
Kiosk v okvirju razstave Times Square Design Lab trenutno stoji ob aveniji Broadway med 45. in 46. ulico, kasneje pa ga bodo postavili tja, kamor jim bo najbolj ustrezal.
Kiosk K67 je bil prvič v New Yorku leta 1970, prav tako v MoMi kot lani v sklopu velike retrospektivne razstave jugoslovanske arhitekture "H konkretni utopiji". Tam ga je opazila oblikovalka Victoria Milne, ki sodeluje s Times Square Alliance.
"Videli smo ga na fantastični razstavi jugoslovanske arhitekture in stopili v stik s Sašo. Kiosk s čudovito inspiracijo italijanskega novega vala 60. let ni le čudovit, ampak pravih proporcev, prijazen, viden in privlačen za oko," je dejala.
Logistično zahteven prenos in obnovo kioska je za Times Sqaure Alliance prevzel sam avtor v sodelovanju z veščimi izvajalci. Na željo naročnika so ga obnovili v izvorni barvni kombinaciji iz leta 1966, živo rdeči za glavno konstrukcijo in temno rjavi za montažne stene.
Mächtig je dejal, da je 2. januarja dobil novoletno darilo v obliki pisma z interesom za postavitev kioska na Times Squaru. "Treba je bilo najti stari kiosk in ga popolnoma obnoviti. Izdelan je iz poliestra kot jadrnice in, če se poškoduje, ga je mogoče obnoviti," je dejal Mächtig, ki je kiosk videl pred Tuševo trgovino v Zgornjih Jaršah, kjer je v njem sedel varnostnik.
Pri Tušu se je pozanimal in so ugotovili, da več ni registriran kot njihova lastnina in so mu ga darovali. Za vsak primer je od občine Domžale dobil dokument oziroma potrdilo, da je njegov in ga lahko odpelje. Poklical je avtoličarsko podjetje v Stanežičah, kjer so mu ga obnovili v mesecu dni, potem pa ga je še pravočasno pred 10. majem dostavil do Times Squara.
Mächtig pravi, da je njegov kiosk primer industrijskega izdelka, usmerjenega na človeka, ki se z leti več ali manj ni spremenil in kiosk mu še vedno ustreza, ko mu zagotavlja tisto minimalno delovno mesto. Evolucija ga ni povozila in zasnova kioska iz leta 1966 je preživela.
Podjetje Ingrad, ki ga je proizvajalo, pa ni preživelo. "Žal je v začetku 80. let prišlo do nesporazumov med menoj in vodstvom tovarne, ki je izgubilo občutek za razvoj. Narejenih je bilo 7500 takih enot, ki so postavljene po celotni Jugoslaviji, v vzhodni in Srednji Evropi, vse do Avstralije, Nove Zelandije in Japonske. Podjetje je žalostno propadlo, kar je škoda, saj so od tega proizvoda živele cele družine," je dejal.
Kiosk živi naprej, sedaj tudi v za številne središču sveta. Imajo ga na univerzi ETH v Zürichu, kjer sta se srečala Mächtig in Milnejeva in dogovorila za vse potrebno za prevoz v ZDA. Kioski so tudi v berlinski hiši Mykita in Mächtig pravi, da eden od njih deluje kot znamenitost - najmanjša gostilna v Berlinu.
Kaja Antlej, ki je iz kioska doktorirala in predava o razvoju novih izdelkov na šoli za inženirstvo v avstralskem Melbournu, pravi, da je bila prijetno presenečena, ko ga je videla na enem od avstralskih smučišč, kjer so ga uporabljali za merilno hišico.
"Kiosk je izrednega pomena za slovensko industrijsko oblikovanje. Postavitev na Times Squaru je zgodovinski dogodek in lahko smo na to ponosni," je dejala.
Mächtig snuje že nov sitem modularnih večnamenskih enot K21, ki jih je prvič predstavil letos februarja na "Arhitektura Inventura 2019" v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.
