Lahko vaše misli pospešijo staranje telesa? Odgovor je – DA!

Lahko vaše misli pospešijo staranje telesa? Odgovor je – DA! (foto: profimedia) profimedia
24. 5. 2020

Znanstveniki so odkrili mentalni vzorec, ki lahko poškoduje telomere (to so pomembni deli celic DNK), ki vplivajo na življenje in zdravje. Nobelova nagrajenka Elizabeth Blackburn in zdravstvena psihologinja Elissa Epel sta razložili kako.

Zakaj nekateri ljudje pokajo od zdravja, medtem ko se drugi prehitro postarajo? To in podobna vprašanja si človek zastavlja že tisočletja, nedavno pa so odgovori postali jasnejši in natančnejši. Znanstveniki so namreč ugotovili, da je hitrost staranja pogojena s kompleksnim delovanjem med geni, družbenimi odnosi, okoljem in življenjskim slogom. Rodili ste se torej z določenim nizom genov, vaš življenjski slog pa vpliva na njihovo delovanje. Nekateri dejavniki iz vašega življenja lahko celo kot stikalo za luč gene vklopijo ali izklopijo.

Globoko v genetskem srcu so na celicah telomere. Telomere so deli DNK na koncih kromosomov, ki služijo kot zaščitne kapice, omogočajo njihovo podvajanje in so nekakšna biološka ura. Pri vsaki delitvi navadnih celic se izgubil del telomer in ko jih zmanjka, se celica ne more več deliti. Krajšanje telomer preprečuje encim telomeraza in na ta način zavira proces staranja.

Nezmožnost delitve celic ni edini razlog za staranje (so tudi drugi stresni dogodki v celicah, ki jih znanstveniki še ne razumejo najbolje), je pa eden od največjih. Zato ne preseneča, da so znanstveniki posvetili telomeram ogromno raziskovalnega dela. Največje odkritje teh raziskav je ugotovitev, da se da telomere podaljšati.

To pomeni, da je staranje dinamičen proces, ki se ga da pospešiti in upočasniti. V nekaterih pogledih celo obrniti v nasprotno smer. Znanstvenike je do neke mere presenetilo spoznanje, da telomere ne izvršujejo ukazov genetske kode. Vaše telomere poslušajo vas. Hrana, ki jo zaužijete, odzivi na izzive, čas, ki ga posvetite vadbi in mnogi drugi dejavniki očitno vplivajo na vaše telomere in lahko preprečijo prezgodnje staranje na celični ravni. Ključ do zdravega življenja je preprost: naredite, kar morete, da omogočite zdravo celično delitev.

Ciniki imajo krajše telomere

Znanstveniki so ugotovili, da več miselnih vzorcev slabša zdravje telomer. Eden od njih je cinična sovražnost, opredeljena kot velika jeza in pogosto razmišljanje, da ljudem ne smejo zaupati. Sovražno nastrojene osebe ne mislijo zgolj, da ne marajo čakati v vrsti na blagajni, ampak se ukvarjajo še z mislimi, da je nekdo nalašč pospešil korak in se postavil pred njih. In potem prekipevajo od jeze, njihove misli pa pišejo scenarije o nesramnosti teh ljudi.

Osebe z visoko stopnjo cinične sovražnosti so nagnjene h kardiovaskularnim in prebavnim boleznim ter pogosto umrejo v mlajših letih. Imajo tudi krajše telomere. Študija britanskih državnikov je pokazala, da so imeli ciniki krajše telomere od necinikov. Pri osebah s skrajno visoko sovražno nastrojenostjo je bila verjetnost za kombinacijo krajših telomer in višjo stopnjo telomeraze za 30 odstotkov večja, kar kaže na neuspešne poskuse telomeraze, da bi zaščitila telomere. Te osebe so se povsem nezdravo odzvale na stres. Običajno se telo odzove z nekaj kortizola in s krvnim pritiskom, čemur hitro sledi umiritev. Sovražno naravnani ciniki so se odzvali drugače: diastolični (nižji) krvni pritisk in kortizol nista reagirala, kar je znamenje, da odziv zaradi pretirane izrabe ne deluje. Hkrati se je dvignil sistolični (višji) krvni pritisk in se še dolgo ni spustil.

Sovražno nastrojene osebe imajo tudi manj družabnih vezi in so manj optimistični. Njihovo telesno in psihično zdravje je izjemno krhko, nagnjeni so h kroničnim boleznim, hitreje se soočajo s starostnimi boleznimi, med drugim s srčno-žilnimi težavami, artritisom in oslabljenim imunskim sistemom.

Ženske so praviloma manj sovražne, zato imajo manj težav s srcem, po drugi strani pa se pri njih pojavljajo drugi psihološki povzročitelji, kar se pogosteje odraža z depresijo.

Pesimizem

Pesimizem je drugi miselni vzorec, ki negativno vpliva na telomere. Manjša raziskava Elizabeth Blackburn, ki je zajela 35 žensk, in druge študije, vključno z največjo, v kateri je sodelovalo več kot tisoč moških, so postregle z enakimi rezultati: pesimizem najeda zdravje. Ko se pesimisti srečajo s starostnimi boleznimi, na primer z rakom ali srčnimi težavami, bolezen hitreje napreduje. Tako kot ciniki in na splošno ljudje s krajšimi telomerami imajo krajšo življenjsko dobo.

Pretirano premlevanje podaljša stres

Nenehno premlevanje in pogrevanje težav je tretji uničujoči miselni vzorec. Kakšna je razlika med premlevanjem in neškodljivim premišljevanjem? Premišljevanje je razumska, poglobljena analiza in iskanje razlogov, zakaj se je nekaj zgodilo tako, kot se je. Ko najdete vzroke, si ne belite glave več. Morda se iz izkušnje tudi kaj naučite. Ko pa preveč prežvekujete minule dogodke in zaplete, je vaše telo stresno še dolgo potem, ko so razlogi za napetost minili. Premlevanje ne vodi k nobenemu cilju, samo k nadaljnjemu pogrevanju dogodkov. Med premlevanjem je vaše telo nenehno pod stresom, kar se odraža z visokim krvnim pritiskom, zvišanim srčnim utripom in višjo stopnjo kortizola. Vaš vagusni živec, ki sicer umirja telo in skrbi za enakomerno delujoč srčni in prebavni sistem, neha delovati in miruje še dolgo potem, ko stres mine. Znanstveniki so v neki študiji dnevno sledili odzivom na stres pri zdravi ženski, ki je skrbela za družino. Ugotovili so povezavo: dlje kot je premlevala stresne dogodke, bolj so se krajšale telomere. Ljudje, ki veliko premlevajo stresne dogodke, so tudi bolj nagnjeni k depresiji in tesnobi, kar spet krajša telomere.

Potlačena čustva

Četrti miselni vzorec, ki dela škodo in krajša telomere, so potlačena čustva ali odrivanje neželenih misli in čustev. Pokojni psiholog s harvardske univerze Daniel Wegener je nekoč naletel na naslednji stavek velikega ruskega pisatelja Leva Tolstoja: »Poskusite si zamisliti naslednjo nalogo: ne mislite na severnega medveda. Spoznali boste, da se vražja stvar vrača v vaš um vsako minuto.« Wegenerja je Tolstojeva trditev tako pritegnila, da jo je testiral s poskusi in odkril fenomen, ki ga je poimenoval ironična napaka. To pomeni, da bolj močno kot nekaj odrivamo, glasneje kriči in terja našo pozornost.

Ironična napaka škoduje telomeram. Ko skušate stresne misli potopiti v najgloblje vode vaše podzavesti, lahko z vso močjo udarijo nazaj. Kronični stres že tako oslabi možgane, z uspešno potlačenimi čustvi so še bolj obremenjeni. Stresa tako ne zmanjšate, ampak ga še povečate. Manjša študija, s katero so se poglobili v obsežno izogibanje negativnih občutkov in misli, je potrdila krajšanje telomer. Izogibanje najbrž še ne zadošča za krajšanje telomer, lahko pa vam prinese kronični stres in depresijo, ki pa uspešno krajšata vaše telomere.

Uhajanje misli

Zadnji škodljivi miselni vzorec je uhajanje misli od tistega, kar počnete. Harvardska psihologa Matthew Killingsworth in Daniel Gilbert, ki poglobljeno raziskujeta vzroke za srečo, sta z aplikacijo prek iPhona izprašala na tisoče ljudi, kaj počnejo, na kaj medtem mislijo in kako srečni so. Ugotovila sta, da so njihove misli pol dneva povsem drugje in ne pri trenutnem opravilu. Odkrila sta tudi, da ljudje niso tako srečni, ko delajo eno, misli pa jim odtavajo drugam, kot takrat ko so tudi z mislimi pri delu. Še zlasti, ko jim po glavi rojijo negativne misli, ali ko si želijo, da bi bili nekje drugje. Zaradi uhajanja misli jih pozneje preplavi občutek, da so nesrečni.

Blackburnova, Eplova in Eli Puterman so skupaj preučile 250 zdravih žensk, izpostavljenih manjšemu stresu in starih med 55 in 65 let. Pozornost so posvetile tavanju misli. Postavile so jim dve vprašanji:

  • Kako pogosto ste imeli v zadnjem tednu občutek, da ste z mislimi povsem osredotočeni na delo, ki ste ga opravljali v tistem trenutku?
  • Kako pogosto ste v zadnjem tednu pomislili, da bi raje bili kje drugje ali da bi raje počeli nekaj drugega?

Potem so ženskam izmerili telomere. Pri ženskah, ki so jim misli pogosto uhajale drugam, se je vijačnica skrajšala za približno 200 parov. (Za primerjavo: pri 35 letih imamo približno 7500 parov telomer, pri 65 4800.) Včasih je tavanje misli lahko tudi ustvarjalno, a ko gre za negativne misli, povezane s preteklostjo, boste bržkone nesrečni in boste izpostavljeni večjemu stresu.

Negativne misli, negativne posledice

Vzorec negativnih misli deluje samodejno in prevzame um. Počutite se kot bi vam možgane prevezali s črno prevezo, podobno kot prevežejo oči na smrt obsojenim pred ustrelitvijo. Možgani zato ne zaznavajo, kaj se v resnici dogaja. A ko se začnete zavedati svojih negativnih misli, lahko sčasoma snamete prevezo z možganov. Ni nujno, da se takoj otresete vseh negativnih misli, že delna omejitev vam bo zbistrila glavo. Pri ozaveščanju misli vam lahko pomaga meditacija, različne vrste miselnih in telesnih vaj, vključno s tekom na daljše razdalje.

Zavedanje in prepoznavanje lastnih misli odganja stres. Sčasoma se boste naučili, kako se lahko soočite s premlevanjem ali problematičnimi mislimi in si preprosto rekli, da je to le neka misel, ki bo zbledela. To je tudi skrivnost človeškega uma: ni nam treba verjeti vsega, kar nam sporočajo naše misli. Zatorej ne verjemite vsemu, kar mislite.

Vir: ideas.ted.com

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri