Skozi oči ne samo da vidimo, ampak tudi dojemamo svet. Zato je zelo pomembno, da zares dobro vidimo. Branje za vse, ki razmišljate o laserski odpravi dioptrije.
Pri 24 letih sem dobila očala. Najbrž bi jih morala začeti nositi že nekaj let prej, a sem vztrajala kljub včasih zamegljenemu pogledu v daljavo.
Na pregled k okulistu sem odšla, ko me je vse slabši vid na daleč začel ovirati pri vožnji. Okulist mi je izmeril dioptrijo, bil je zmeren minus. Potem sem si izbrala prva korekcijska očala, kar me je pravzaprav zabavalo. Modni dodatek, sem si rekla. Sprva sem očala pridno nosila, potem so me začela motiti. Najbolj poleti, ker v sončnih očalih nisem imela stekel z dioptrijo. Uporabljati sem začela kontaktne leče. In pri nošenju pretiravala. Tako zelo, da so me oči pekle, da sem imela rdeče oči, kar je znamenje, da jih je nekaj dražilo.
Šla sem na pregled, kjer so mi izmerili povišan očesni pritisk in za nekaj mesecev prepovedali nositi leče. Ubogala sem, nosila očala, si kupila še nekaj okvirjev. Vse je bilo v redu do dopusta, do morja.
Pred kopanjem sem si vstavila leče. Skočila sem v vodo, pod vodo po pomoti odprla oči in ostala brez ene leče. Mea culpa, priznam. En par leč (na levem očesu sem imela višjo dioptrijo kot na desnem) je šel v smeti. Z leti se mi je dioptrija malce povišala in se ustavila pri –2,25 in –2,50.
Takrat sem se odločila za pregled za lasersko operacijo oči. Šla sem v ljubljanski center za očesno refraktivno kirurgijo, kjer so mi povedali, da sem primerna kandidatka za operacijo. Podrobno so mi pojasnili postopek, odgovorili na vsa moja vprašanja. Bila sem pomirjena. Nisem imela pomislekov, kaj bo, ker so oči le ene. Ni me bilo strah, ker so mi povedali, da poseg prekinejo, če ugotovijo, da laserska operacija ne bo uspešna. Opogumil me je tudi podatek, da vse skupaj traja pičlih 15 minut. Na lasersko odpravo dioptrije sem bila naročena zjutraj. Ker nisem jutranji tip človeka, ni bilo časa za paniko. Spomnim se, da sem pred posegom dobila tabletko za umiritev, ki je opravila svoje delo. Specialistka oftalmologije mi je med posegom rekla:
»Zdaj te bo zabolelo, malo stisni zobe, če hočeš, lahko kričiš na ves glas.«
Na glas je štela do tri, bolečina je minila. Nisem kričala, tudi pri drugem očesu ne. Minilo je v hipu.
Šla sem domov in zaspala. Po nekaj urah sem se zbudila, strah me je bilo odpreti oči, zato sem jih odprla zelo počasi. In se pri tem smejala na ves glas. Vse je bilo jasno, iz dnevne sobe sem videla kuhinjo in vse podrobnosti v njej. Veke so me hudičevo bolele, žilice v očesu so mi popokale, a mi je bilo vseeno. Ker je poseg uspel, ker sem se znebila očal in leč. Ker sem imela eno skrb manj. Ker sem spet videla s pravo ostrino.
Velik napredek tudi v tehniki
Oftalmologi so z lasersko korekcijo vida do zdaj pomagali že najmanj 50 milijonom ljudem.
Po podatkih ameriške agencije za prehrano in zdravila FDA je med vsemi operacijskimi posegi, ki se opravljajo na zahtevo pacienta, ravno pri laserski korekciji vida doseženo največje, celo 97-odstotno zadovoljstvo pacientov. Pričakovati je, da bo ta odstotek še večji, kajti laser femtosecond pomeni ogromen tehnološki napredek, s katerim je odprava dioptrije postala popolnoma avtomatizirana in lasersko upravljana. »Z najnovejšo metodo femto-LASIK je poseg še bolj varen, roženični poklopci so povsem pravilni in prilagojeni roženici, predvsem pa pacient še hitreje okreva,« pravi dr. Maja Bohać, specialistka oftalmologinja in vodja oddelka za refraktivno kirurgijo na Kliniki Svjetlost v Zagrebu.
Tako imenovane metode LASIK so po besedah dr. Bohaćeve najpogosteje uporabljane metode za korekcijo vida: »V tem primeru se dioptrija odpravlja na sredini roženice. Poseg poteka v dveh korakih – v prvem oblikujemo poklopec, v drugem površino roženice preoblikujemo z laserjem excimer in odpravimo dioptrijo.« Namesto laserja se je do zdaj uporabljal mikrokeratom, električni mikronož, s katerim je očesni kirurg odrezal tanko rezino roženice.
»Pri izrazito nemirnih pacientih in pri tistih z nepravilno zakrivljeno roženico, kar je pogosto pri astigmatizmu, obstaja nevarnost, da kirurg odreže nepravilen, pretanek ali predebel sloj roženice. V tem primeru operacije praviloma ne more uspešno zaključiti, ampak jo je treba prestaviti za dva ali tri mesece,« pojasnjuje sogovornica.
»Z laserjem femtosecond smo stopnjo varnosti operacije dvignili na 99,7 odstotka. Laser namreč ne reže roženice, ampak v očesu naredi sloj zračnih mehurčkov, zaradi česar sloj roženice odstopi. V naslednjem koraku pa z laserjem excimer odstranimo dioptrijo,« pojasni dr. Maja Bohać. Sloj roženice je v tem primeru vedno popolnoma enakomerne debeline (znotraj sedem mikronov) in popolnoma prilagojen parametrom roženice. Morebitni zapleti, ki se pojavijo v zgolj 0,3 odstotka primerih, niso nevarni za oko in vid, zagotavlja sogovornica: »Največkrat pomenijo zgolj, da sloj težje odstopi ali da morda sloj zračnih mehurčkov ni pravilen in je potrebna vnovična uporaba laserja.«
Do zdaj je bilo z metodo femto-LASIK operiranih že več kot štiri milijone ljudi. Njene prednosti še zlasti pridejo do izraza pri pacientih z visoko dioptrijo, astigmatizmom in pri tistih s tanko roženico. Številne študije so potrdile, da zagotavlja občutno hitrejšo povrnitev 100-odstotnega vida kot metoda LASIK, pri kateri se uporablja mikronož, ali pri metodah PRK, pri katerih se dioptrija odpravlja na površini roženice. »Pri 95 odstotkih pacientov se je vid v celoti povrnil v 24 urah po operaciji. Prav tako je manjša možnost pojava suhih oči po operaciji, celjenje je hitrejše, nevarnost, da bi se poklopec roženice v prihodnosti premaknil, pa je minimalna,« pravi dr. Bohaćeva.
Pri vseh metodah laserske korekcije vida se uporablja kapljična anestezija. Poseg na vsakem očesu traja približno deset minut in je popolnoma neboleč. »Z laserjem excimer preoblikujemo roženico s hitrostjo dve sekundi na dioptrijo, povsem natančno in računalniško vodeno. Poleg najsodobnejših laserjev femtosecond imamo v Kliniki Svjetlost tudi laserje excimer zadnje generacije, ki so opremljeni s sistemom za spremljanje očesa v več dimenzijah, zato tudi nemiren pacient ali morebitno premikanje očesa med posegom ne vplivata na varnost, natančnost in končni rezultat, to je popolnoma odpravljena dioptrija,« za konec poudari dr. Maja Bohać.
Špelina zgodba
Pogosto me sprašujejo, zakaj sem izbrala ljubljanski center. Zakaj nisem šla v Zagreb, na kliniko, ki slovi po laserski odpravi dioptrije? Moj odgovor je preprost. Greš tja, kjer najdeš človeka, ki mu zaupaš. Jaz sem zaupala mag. Kristini Mikek. Pevka Špela Grošelj pa se je odločila za hrvaško kliniko Svjetlost. Govorili sva o njenih izkušnjah, kako se je po operaciji spremenil njen pogled na svet.
Koliko let ste nosili očala, leče? Vam je šlo nošenje očal ali leč kdaj na živce?
»Očala sem začela nositi pri 13 letih, leče kakšno leto pozneje. Preden sem se odločila za operacijo, sem leče nosila 13 let. Očala sem hitro opustila, ker so me ovirala pri športu, leče pa so bile bolj praktične.«
Kdaj in zakaj ste se odločili za lasersko operacijo oči?
»Ko sem slišala za kliniko Svjetlost in kako hitro se da odpraviti dioptrijo, sem se odločila za operacijo. Pred tem sem imela namreč nekajkrat vnete oči, ker sem imela predolgo leče. Tisti dnevi, ko sem jemala antibiotike, so bili nevzdržni, zato sem se odločila, da se leč za vselej znebim.«
Mene je bilo pred operacijo pošteno strah, kaj če gre kaj narobe ... Ste imeli kakšne pomisleke?
»Nobenih pomislekov, ker nisem strahopetna. Pa tudi osebje klinike Svjetlost je bilo tako suvereno in strokovno, da nisem imela razloga za strah.«
Zakaj ravno klinika Svjetlost?
»Sorodnik dela v tem poklicu in mi je priporočil Svjetlost. Da je to najboljša klinika v tem delu Evrope. Potrjujem, res je najboljša.«
Opišite prosim svojo izkušnjo laserske odprave dioptrije ...
»Operacija je trajala 10 minut, nič ni bolelo, že dan po posegu sem videla čisto in ostro. Tako rekoč čez noč sem se znebila dioptrije. Z lahkoto bi šla se enkrat, če bi bilo treba.«
Življenje brez dioptrije je lepše, kajne?
»Absolutno. Operacija oči je zagotovo ena od mojih najboljših odločitev. Življenja z očali ali lečami si ne predstavljam več.«
Besedilo: Maja Sodja // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču