Lažni spomini - nova analiza kaže, da jih je težje ustvariti, kot se je nekoč mislilo

17. 6. 2025
Lažni spomini - nova analiza kaže, da jih je težje ustvariti, kot se je nekoč mislilo (foto: profimedia)
profimedia

Nova analiza izpodbija dolgoletne trditve o enostavnosti implementacije 'lažnih spominov', kar se pogosto zlorablja v sodnih primerih za diskreditacijo prič.  

Raziskovalci so ponovno ocenili podatke iz ponovitve študije 'Izgubljeni v nakupovalnem središču' iz leta 2023 in ugotovili, da si nobeden od udeležencev študije ni ustvaril popolnoma lažnih spominov na izmišljen dogodek iz otroštva.

Mnogi udeleženci so tako bodisi poročali o resničnih sorodnih dogodkih iz svojega življenja ali pa izražali velik dvom o lažnih podrobnostih, kar je vzbudilo dvome tudi o zanesljivosti prejšnjih ugotovitev.

Ti rezultati jasno nakazujejo potrebo po več previdnosti pri uporabi raziskav spomina v pravnih okoljih, da bi se izognili zavajanju pravosodnega sistema.

Ključne ugotovitve iz raziskave so po navedbah Neuroscience News naslednje:

Kaj so cianobakterije in ali so lahko nevarne tudi za ljudi?
  • Omejenost lažnega spomina: Nobeden od udeležencev iz leta 2023 si ni ustvaril popolnoma lažnega spomina.
  • Izpričevanje resničnih dogodkov: 50 % udeležencev je namesto tega opisalo dejanske pretekle izkušnje.
  • Potreba po več previdnost na sodiščih: Napačna razlaga raziskav spomina predstavlja tveganje zavajujočega vpliva na pravosodje.

Še zdaleč ne tako enostavno, kot so trdili 1995

Lažne spomine je veliko težje vsaditi, kot so prej trdili raziskovalci spomina in izvedenci v kazenskih postopkih, ugotavlja nova študija, ki so jo vodili raziskovalci na UCL in Royal Holloway, Univerza v Londonu.

Študija 'Izgubljeni v nakupovalnem središču' iz leta 1995 je bila pogosto citirana v kazenskih postopkih, zlasti tistih, ki so vključevali spolne zlorabe v preteklosti – vključno s strani obrambne ekipe Harveyja Weinsteina – da bi sodišče tako podvomilo o spominu tožnic.

Ta razvpita študija je sugerirala, da naj bi bilo enostavno vsaditi lažne spomine o dogodku, ki se ni nikoli zgodil, potem ko naj bi se 25 % od 24 udeležencev (kar je izjemno majhen vzorec) napačno 'spominjalo', da so se pri petih letih izgubili v supermarketu.

Pod drobnogledom tudi študija iz leta 2023

Leta 2023 so študijo 'Izgubljeni v nakupovalnem središču' ponovili psihologi na University College Cork in University College Dublin z uporabo enakih metod.

Uporabili so večji vzorec 123 ljudi in trdili, da so našli še več lažnih spominov (35 %) kot v prvotni študiji. Vendar pa je nova analiza podatkov iz leta 2023, objavljena v Applied Cognitive Psychology, sprožila resna vprašanja o teh ugotovitvah.

Ponovna analiza je namreč pokazala, da nihče od 35 %, ki so bili leta 2023 ocenjeni kot tisti z lažnim spominom, ni poročal o povsem lažnem spominu, mnogi pa se sploh niso spominjali, da bi bili izgubljeni.

Glede na novo analizo je polovica tistih, za katere je bilo ocenjeno, da imajo lažne spomine, dejansko imela spomin na takšen dogodek že pred študijo in so verjetno poročali o resničnih dogodkih (čeprav ob drugem času/kraju). Medtem so bili drugi tako negotovi glede predlaganih podrobnosti v lažni zgodbi, da bi njihovo pričevanje na sodišču imelo le majhno vrednost.

Zaslužni profesor Chris Brewin (Psychology & Language Sciences na UCL) je ob tem dejal: "Ugotovitve poudarjajo nevarnosti uporabe ugotovitev laboratorijskih raziskav v resničnem svetu prič na sodišču. Ljudje v teh študijah so bili previdni glede tega, kar so trdili, da se spominjajo, in zdi se, da so se s tem, da naj bi razvili lažen spomin, strinjali precej manj kot preiskovalci. Strokovnjaki bi morali biti zelo previdni pri tem, kako predstavljajo ugotovitve raziskav, da ne bi zavajali pravosodnega sistema."

Izgubljeni v nakupovalnem središču I. & II.

Raziskovalci so se v svoji analizi osredotočili na šest ključnih podrobnosti lažnega dogodka, med drugim na:

  • to, da so se kot otroci izgubili;
  • jok;
  • pomoč starejše ženske;
  • ponovno združitev z družino;
  • lokacijo dogodka;
  • čas dogodka.

Ugotovili so, da so se udeleženci, za katere je veljalo, da imajo lažen spomin, v povprečju spomnili ene in pol podrobnosti z gotovostjo, 30 % pa se jih ni spomnilo nobene.

To je bilo skladno s prejšnjimi poročili, da presoje raziskovalcev o lažnem spominu pogosto niso bile podprte z mnenji samih udeležencev.

Prvič, da so bili podatki takšne študije dostopni

Vodilna avtorica, zaslužna profesorica Bernice Andrews (oddelek za psihologijo Royal Holloway), je dodala: "To je prvič, da so bili surovi podatki iz študije o vsaditvi lažnega spomina javno dostopni in podvrženi neodvisnemu pregledu."